text size
Energetski šok, ki je prerasel v gospodarski pretres, se je zgodil v začetku marca letos, potem ko sta Izrael in ZDA napadla Iran, kar je povzročilo zastoj rednega transporta nafte in zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda skozi Hormuško ožino. Ta blokada je povzročila velik porast cen teh energentov, kar nas je spomnilo na leto 2022, ko se je začela velika energetska kriza, ki jo je sprožil ruski napad na Ukrajino. Jasno je, da bo od trajanja vojaških spopadov v Iranu ter normalizacije pretoka energentov skozi Hormuško ožino odvisno, ali bo svet doživel ponovitev še ene energetske krize. Še bolj jasno pa je, da sta se tako nafta kot plin vrnila na svetovni oder kot glavna gonilnika gospodarstva. Znova se je pokazalo, da je od njune cene dobesedno odvisno vse – rast BDP, višina inflacije, gibanja na kapitalskih trgih ter nasploh vsi makroekonomski in monetarni trendi po svetu. Zato nas ne bi smelo presenečati, da so ti energenti v središču pozornosti velikih sil, predvsem ZDA, ki so pripravljene tudi z orožjem vzpostaviti in ohraniti energetsko prevlado v svetu.