Top 10 dividendno najprivlačnejših regijskih borznih zvezd

Pripravili smo pregled trenutnih predlogov dividend regijskih borznih družb, ki so jih pred skupščinami objavili uprave in nadzorniki, ter sestavili seznam top 10 dividendno najprivlačnejših družb. Nekatere bodo lastnike delnic presenetile tudi z dvomestnimi dividendnimi donosnostmi, vlagatelji v druge pa bodo ostali praznih rok.

Čeprav so delniški trgi v regiji dokaj nelikvidni, nekatere regijske borzne družbe to nadomestijo s tradicionalno lepimi dividendami. To velja predvsem za podjetja, ki kotirajo na zagrebški in ljubljanski borzi. Slednja velja za eno najprivlačnejših po dividendni donosnosti v Evropi. Lani je dividendna donosnost, ponderirana z utežmi, v slovenskem indeksu SBITOP presegla 6,5 odstotka, letos je po trenutnih predlogih uprav in nadzornikov pri 4,7 odstotka. Po trenutnih predlogih uprave in nadzornih svetov ter znanih predlogih bi hrvaški indeks CROBEX dosegel 3,3-odstotno dividendno donosnost, ponderirano z utežmi v indeksu, s čimer se bo močno približal lanski 3,2-odstotni donosnosti.

Za primerjavo omenimo, da je trenutno vodilni med vsemi indeksi romunski BET. Predvideva se, da bo vlagateljem letos prinesel povprečno desetodstotno ponderirano dividendno donosnost, lani je ta dosegla 6,7 odstotka. Najbolj se mu bo približal slovenski SBITOP, povprečna dividendna donosnost hrvaškega CROBEX10 pa je podobna donosnosti delnic v evropskem indeksu STOXX Europe 600, poljskem WIG in madžarskem BUX. 

Depositphotos

Tudi makedonske borzne družbe redno izplačujejo dividende, medtem ko se podjetja, ki kotirajo na banjaluški in sarajevski borzi, le redko odločijo za ta korak. 

Od 67 družb, ki sestavljajo šest najlikvidnejših delniških indeksov v regiji Adria (to so hrvaški CROBEX10, slovenski SBITOP, sarajevski SASX10, banjaluški BIRS, beograjski BELEX15 in makedonski MBI10), je lani dividende izplačalo 37 podjetij. 

Ob tem dodajmo, da nekaj podjetij v regiji do sredine maja še ni sprejelo odločitve o morebitnem izplačilu dividend. 

Seznam dividendno najdonosnejših podjetij v regiji 

Pripravili smo seznam top 10 borznih družb z najvišjo dividendno donosnostjo, pri čemer smo upoštevali trenutne predloge uprav in nadzornih svetov glede izplačila dividend za lansko poslovno leto. Na seznam smo dodali tudi njihove lanske dividende, potrjene na skupščinah.  

Dividendno najdonosnejša borzna družba regije Adria je po trenutnem predlogu uprave Naftna industrija Srbije (NIS). Ob morebitnem 25-odstotnem izplačilu doseženega dobička bo dividenda pomenila 17-odstotni donos. Letos uprava predlaga rekordno izplačilo 141,66 dinarja (1,2 evra, preračunano po tečaju 16. maja) bruto dividende na delnico, kar je precej več od lanske dividende v znesku 35,5 dinarja (0,3 evra). "Projekcije so še vedno optimistične, čeprav NIS ne predeluje več cenejše ruske nafte," so v poročilu zapisali analitiki Erste Investment. 

Rekordno izplačilo dividend v zadnjih sedmih letih napovedujejo tudi v hrvaški naftni družbi Ina, in sicer 82 odstotkov od 200 milijonov evrov ustvarjenega dobička oziroma 20 evrov bruto na delnico. Dividendna donosnost bo v tem primeru 4,3-odstotna, torej ne tako visoka kot pri NIS (ob upoštevanju tečaja delnice 16. maja). Lani so izplačali 74 odstotkov dobička, ustvarjenega v letu 2021 (130 milijonov evrov), kar je pomenilo 13 evrov bruto na delnico. Na povečanje apetitov po izplačilu dividend je vplivala izrazita rast prihodkov in dobičkonosnosti, ki jo je poganjala rast cen surove nafte na svetovnem trgu.

Na drugem mestu našega seznama dividendno najprivlačnejših je Zagrebačka banka, ki s 15,2-odstotno dividendno donosnostjo le malenkost zaostaja za srbsko naftno družbo. Za dividende bodo skupno namenili več kot 541 milijonov evrov, kar je največ doslej, predvideno pa je izplačilo v dveh delih. Na delnico bodo izplačali dvakrat več kot lani, in sicer 1,7 evra bruto; lani so izplačali 0,83 evra.

Med deseterico polovica slovenskih podjetij 

Med prvimi desetimi borznimi družbami na seznamu jih kar polovica kotira na ljubljanski borzi. Najvišje je uvrščena Luka Koper, in sicer na tretje mesto. Po trenutnem predlogu uprave njena delnica prinaša 8,5-odstotno donosnost, predlog izplačila dividende za lani pa znaša še enkrat več kot za leto 2021, in sicer 2,5 evra bruto na delnico.

Višjo dividendo kot lani bodo na predlog uprave izplačali tudi v novomeškem farmacevtu Krka, in sicer 6,6 evra bruto na delnico, kar je 17,2 odstotka več kot lani (5,63 evra). Bogatejša dividenda je posledica desetodstotne rasti prihodkov in 7,3-odstotne rasti operativnega dobička, ki se je okrepil zaradi večje prodaje zdravil brez recepta predvsem na vzhodnoevropskem trgu. Izpostavljenost Rusiji je Krki pomagala tudi pri finančnih prihodkih – ti so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali za dobrih 193 odstotkov, predvsem zaradi valutnega gibanja ruskega rublja v primerjavi z evrom, in so najbolj pripomogli k okrepitvi čistega dobička za 18 odstotkov.

Koga ni na seznamu top 10? 

Slovenski trgovec z naftnimi derivati in energenti Petrol je kljub ustvarjeni izgubi kot posledici vladne regulacije cen goriv napovedal izplačilo 29 milijonov evrov dobička oziroma 0,7 evra dividende na delnico. Ob trenutnem predlogu in tečaju v času pisanja članka bo tako dosegel 2,9-odstotno dividendno donosnost. Lani je bilo izplačanih 63 milijonov evrov, kar je polovica čistega dobička, ustvarjenega v letu 2021. Spomnimo, lani se je delnica tudi cepila na 20 delov. Po mnenju analitikov je razlog za odločitev Petrola, da kljub lanski izgubi izplača dividende delničarjem, posledica pričakovanega izboljšanja poslovnih rezultatov ter stabilizacije gibanja cen naftnih derivatov in sprememb višine reguliranih cen.

Hrvaška družba za proizvodnjo, razvoj, prodajo in distribucijo potrošnih dobrin Atlantic Group je v skladu z dobičkonosno poraznim letom dividendo z lanskih 1,66 evra na delnico znižala na evro. Čeprav gre le za predlog, je treba poudariti, da je predsednik uprave Emil Tedeschi tudi večinski delničar, zato je pričakovati, da bo takšna dividenda tudi izglasovana. Dividendna donosnost v tem primeru in glede na tečaj 16. maja bo torej dvoodstotna. Skupini Atlantic je visoka inflacija močno okrnila njihovo dobičkonosnost, 40-odstotni upad dividend pa sledi 43-odstotnemu zmanjšanju čistega dobička v primerjavi z letom prej.

Hrvaški proizvajalec opreme in naprav za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije Končar Elektroindustrija napoveduje izplačilo najvišje dividende od leta 2014, in sicer 13,7 evra bruto na dividendo (lani je bila 9,2 evra bruto). To so jim omogočili naraščajoči prihodki iz poslovanja zaradi povečevanja pogodbenih in tekočih projektov. Razmerje med izplačanimi dividendami in čistim dobičkom se v zadnjih treh letih v povprečju giblje okoli 20 odstotkov, vendar dividenda v absolutnem znesku raste. Med razlogi za to sta zaščita likvidnosti in izboljšanje profila denarnega toka zaradi monetarnega zaostrovanja in manjše razpoložljivosti kapitala kot v prejšnjih obdobjih. Če bo Končar v prihodnjih obdobjih ohranil stabilen pretok naročil za projekte, analitiki pričakujejo dvig dividend tudi v prihodnje. 

Med prvo deseterico bi se verjetno znašla tudi Cinkarna Celje, a je uprava družbe predlagala, da bilančni dobiček ostane nerazporejen. Razlog za to je vračanje državne pomoči, saj je družba za omilitev posledic energetske krize prejela pomoč in bi jo morala ob izplačilu dobička vrniti. Družba je sicer že prejela tudi nasprotne predloge delničarjev glede izplačila dividend, o katerih bodo odločali na skupščini. Podobno je bilo tudi lani, ko je Cinkarna Celje na predlog delničarjev izplačala dividendo 31,89 evra na delnico.

Cilj borznih družb je, da delničarjem zagotavljajo stabilno dividendno politiko, ki je vnaprej določena. Zato jo družbe nerade spreminjajo, čeprav se v zadnjih letih dogaja tudi to.

Še enkrat poudarimo: na seznamu so navedeni predlogi uprav in nadzornih svetov o izplačilih dividend, potrditi jih morajo še skupščine. Večina skupščin je načrtovana v poletnih mesecih.

*Pri pripravi članka so sodelovali analitiki Bloomberg Adria (Mihael Blažeković, Matteo Mošnja, Jelena Zindović in Ilija Nešić).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar