.webp){kind=icon}
-orig.jpeg)
Analiza kupne moči gospodarstev nekdanje Jugoslavije kaže, da bo Slovenija v naslednjem desetletju ujela EU, sledi ji Hrvaška, njej pa Srbija. V spodnjem videu preverite, kako se je odvijala dirka med državami.
Evro ustvarjenega bruto domačega proizvoda (BDP) ne kupi enake količine izdelkov in storitev v različnih državah, zato je treba upoštevati razlike v kupni moči. To velja zlasti za storitve, ki se opravljajo izključno lokalno in so izrazito vezane na stroške lokalnih vložkov. Ker so v gospodarsko šibkejših državah cene lokalnih storitev praviloma nižje, je BDP na prebivalca, izračunan po pariteti kupne moči, višji od nominalnega BDP na prebivalca.
Poiskali smo razpoložljive podatke o gibanju BDP v tekočih cenah po pariteti kupne moči za Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Bosno in Hercegovino (BiH), EU, Nemčijo in ZDA vse od leta 1992 do leta 2021, dodali pa smo tudi napovedi do leta 2027, ki jih objavlja Svetovna banka oziroma Mednarodni denarni sklad (MDS), ki deluje v njenem okviru. Kaj smo ugotovili?
Daleč, daleč sta Nemčija in ZDA
Slovenski BDP na prebivalca je lani znašal 76 odstotkov povprečja EU. Če primerjamo podatke ob upoštevanju BDP na prebivalca po pariteti kupne moči je Slovenija že dosegla okroglih 90 odstotkov povprečja EU. Glede na kupno moč prebivalstvo in poslovni subjekti niso več tako zelo oddaljeni od EU. Razlika je občutnejša, če upoštevamo kupno moč nemškega gospodarstva, ki je bila na podlagi lanskih podatkov na 120 odstotkih povprečja EU, še večja pa, če upoštevamo ameriško gospodarstvo, ki se nahaja pri 142 odstotkih povprečja EU. Tako nas ne sme presenetiti, da je ameriški porabnik še vedno eden glavnih ekonomskih motorjev sveta.
Med državami nekdanje Jugoslavije je najbližje Sloveniji Hrvaška, ki dosega 68 odstotkov ravni EU, sledijo Srbija (44 odstotkov), Makedonija (37 odstotkov) ter Bosna in Hercegovina (33 odstotkov).
Pred Slovenijo zadnja dekada približevanja EU
Če se zazremo v leto 1992, torej v čas tik po osamosvojitvi Slovenije - za to leto so na razpolago prvi podatki MDS oziroma Svetovne banke -, je bila Slovenija po pariteti kupne moči pri dobrih 60 odstotkih povprečja EU. Do lani je uspela zapreti večino razkoraka v kupni moči glede na EU. Absolutna raven BDP na prebivalca, merjenega po pariteti kupne moči v tekočih cenah, se je okrepila z 8.580 evrov na 37.367 evrov, torej za več kot trikrat.
Postavlja se vprašanje, kako se bo Slovenija znašla v vlogi zrelejšega gospodarstva. V zadnjem obdobju namreč država vsako leto zapre okroglo odstotno točko razlike v ravni BDP na prebivalca glede na EU po kupni moči, zato se lahko nadejamo, da bo po tem kriteriju povprečje najverjetneje dosegla v roku naslednjega desetletja.
Čas, da Hrvaška unovči ase v rokavu
Druge države Jugoslavije so bile v 90. letih v bistveno slabšem izhodiščnem položaju kot Slovenija. Najbližje Sloveniji je bila Hrvaška, ki je v daljnem letu 1992 dosegala 47 odstotkov povprečja BDP na prebivalca EU, prilagojenega za pariteto kupne moči. Hrvaška je od takrat držala na las podoben tempo nominalne rasti BDP na prebivalca, prilagojenega na kupno moč, in sicer je zabeležila 5,23-odstotno povprečno rast v evrih, Slovenija pa 5,2-odstotno rast. Razmerje med sosedama se ni bistveno spremenilo, sta pa obe opazno zaprli razkorak glede na povprečje EU.
Vseeno se zdi, da ima Hrvaška, ki z novim letom uvaja evro in cilja na vstop v območje schengena v letu 2024, v rokavu dva asa. V podobnem položaju je bila Slovenija leta 2007.
Srbija od preloma tisočletja le ujela ritem
Čeprav relativno glede na povprečje EU Srbija bistveno zaostaja za Hrvaško in Slovenijo, je treba pri tem upoštevati izhodiščni položaj. Prvi podatek, ki je na voljo v bazi MDS, se nanaša na leto 2000. Takrat je bil srbski BDP po pariteti kupne moči na zgolj 26 odstotkih povprečja EU in na nižji ravni od makedonskega (29 odstotkov). Do lanskega leta se je Srbija povzpela za 18 odstotnih točk, največ v enakem obdobju med vsemi državami nekdanje Jugoslavije.
Bosna za petami Makedoniji, ki ni najbolje napredovala
Makedonija je bila leta 1992 pri 34 odstotkih kupne moči EU. Prvi razpoložljivi podatek v bazi za BiH je iz leta 1996 in državo postavlja na zgolj 15 odstotkov povprečja EU. Kolegi iz uredništva v BiH pravijo, da gospodarstvo v teh letih zaradi vojne ni moglo delovati.
Čeprav je bosansko gospodarstvo od takrat močno napredovalo, je še vedno le pri okrogli tretjini povprečja EU. Vseeno se je BiH opazno približala Makedoniji, saj je slednja lansko leto zaključila pri 37 odstotkih povprečja EU. Makedonija je s tega stališča največja dolžnica, saj se je njen BDP, prilagojen za kupno moč, le malenkost približal povprečju EU.
V grafih si lahko ogledate gibanje ravni BDP na prebivalca po pariteti kupne moči v evrih po posameznih letih za posamezne države.
Napovedi predvidevajo od ena do 2,4 odstotne točke višje rasti od EU
In kakšne so napovedi Mednarodnega denarnega sklada glede rasti višine BDP, prilagojenega za vsakokratno kupno moč, v naslednjih štirih do petih letih in kako utegnejo države kotirati glede na povprečje EU?
Najhitrejši tempo rasti nominalnega BDP na prebivalca po pariteti kupne moči v evrih in s tem približevanja EU se v omenjenih obdobjih napoveduje Srbiji (7,1-odstotna povprečna letna rast v evrih), sledi Makedonija (6,2-odstotna rast), Hrvaška (šestodstotna rast), BiH (5,8-odstotna rast) in Slovenija (5,7-odstotna rast).
Slovenija naj bi po ocenah MDS v letu 2027 dosegla 96 odstotkov povprečja BDP na prebivalca EU na podlagi kupne moči, Hrvaška 73 odstotkov, Srbija 51 odstotkov in BiH 35 odstotkov. V enakem obdobju naj bi povprečni BDP na prebivalca po kupni moči na območju EU dosegal 4,7-odstotno letno stopnjo rasti. Za Makedonijo segajo podatki zgolj do leta 2026, ko naj bi dosegla 39 odstotkov povprečja EU.
