Ivan Miljković o financah športnikov: "Zaupanje še ne pomeni dobre naložbe"

Od podpisa prve profesionalne pogodbe športniki pravzaprav že odštevajo čas do konca kariere. Ko mladi športnik stopi na pot profesionalnega športa, so njegove prioritete jasne: trenirati, zmagovati, napredovati proti vrhu in iz sebe iztisniti največ. Toda precej hitro se pokaže, da življenje profesionalnega športnika ni le niz treningov in tekem. S tem se v svoji knjigi Prvaci na terenu, šampioni u finansijama ukvarja tudi Ivan Miljković, srbska olimpijska legenda in eden najboljših odbojkarjev vseh časov. Gre za praktični vodnik, namenjen športnikom, ki jim želi približati svet denarja in jim pomagati pri finančnih odločitvah.

"Ko športniki začnejo prejemati prve profesionalne pogodbe, sponzorske posle in večje zaslužke, z njimi pa pride tudi slava, se pojavi nov izziv: kako pravilno upravljati svoje finance. Številni športniki, zlasti na začetku kariere, nimajo dovolj osnovnega finančnega znanja, zato so lahko hitro izpostavljeni tveganjem, kot so slabi finančni nasveti, nepremišljene naložbe in težave pri dolgoročnem ohranjanju premoženja," v svojem vodniku piše Miljković.

 

 

Po številnih medaljah, osvojenih na reprezentančnih tekmovanjih, in uspešni športni karieri se Miljković danes kot ekonomist posveča naložbam v šport. V intervjuju za Bloomberg Adria govori o svojih začetkih v športu in poslu, športni karieri ter o tem, kako danes gleda na vlaganje.

Športniki v razmeroma kratki karieri pogosto zaslužijo precejšnje vsote. Kako naj po vašem mnenju ravnajo z denarjem, dokler so še aktivni?

Ne bi rekel, da bi moral biti denar športnikova glavna skrb. Veliko pomembnejše je, da že med športno kariero začne razmišljati tudi o tem, kaj bo počel, ko bo kariere konec. Ta trenutek bo slej ko prej prišel.

Seveda je prav, da športnik uživa v sadovih svojega dela in uspehov. Da je prišel do vrhunske ravni, se je moral marsičemu odreči, zato ni nič narobe, če sebi, družini in bližnjim privošči določen življenjski standard. Ob tem pa ne smeta manjkati tudi kanček previdnosti in dolgoročnega razmišljanja. Vsako izplačilo plače, bonusa, nagrade ali nove pogodbe je priložnost, da del zaslužka prihrani, zaščiti in po možnosti tudi oplemeniti.

Kar se danes zdi kot neskončno obdobje uspeha, je lahko čez nekaj let le še lep spomin, o katerem bo pripovedoval prijateljem in družini. Bistveno je, da se lahko športnik takrat ozre nazaj in z zadovoljstvom reče: "Dobro je, da sem že takrat razmišljal o tem, kaj me čaka po koncu kariere."

Vaša knjiga je namenjena prav športnikom. Kaj je njen glavni cilj?

Knjiga je predvsem praktičen vodnik po osnovah osebnih financ. Finančni pojmi se marsikomu, tudi vrhunskim športnikom, pogosto zdijo zapleteni in težko razumljivi.

Poseben izziv predstavlja jezik finančnega sveta. Športnik je lahko vrhunski profesionalec na svojem področju, ko pa stopi v banko ali se pogovarja s finančnim svetovalcem, se nenadoma znajde pred množico izrazov in pojmov, ki jih ne razume.

Ivan Miljković, osebni arhiv

Želel sem, da bi te pojme "prevedel" v preprost in razumljiv jezik ter jih povezal z resničnimi življenjskimi primeri.

Zato sem vključil tudi izkušnje iz svojega življenja, pa tudi primere ljudi iz sveta vrhunskega športa. Ko lahko neki pojem povežeš s konkretnimi okoliščinami, namreč veliko lažje razumeš njegovo bistvo.

Kako je potekal vaš prehod iz športa v poslovni svet in kaj vas je pozneje pripeljalo do finančnega svetovanja športnikom?

Moj prvi posel je bila agencija za najem majhnih mestnih avtomobilov. Zame je bil to svojevrsten preizkus, saj sem želel poskusiti nekaj svojega in spoznati osnovne zakonitosti poslovanja.

Pozneje sem se začel zanimati za različna področja, od borze in nepremičnin do gostinstva, kovin, nafte in digitalnega premoženja. Nisem želel samo poslušati mnenj drugih, temveč sem želel na podlagi lastnih izkušenj razumeti, kako posamezne naložbe delujejo, in si tako ustvariti lastno mnenje.

Finančno svetovanje športnikom se je razvilo precej naravno. Športniki so se začeli obračati name, ko so se pojavile težave, pogosto šele takrat, ko so postale resne. Včasih je šlo za naložbo, ki ni prinesla pričakovanih rezultatov, bližal se je konec kariere ali pa je prišlo do sprememb v družinskem življenju.

Ivan Miljković, osebni arhiv

Takrat sem ugotovil, kako pomembni so preventiva, odprt pogovor in izobraževanje.

Moje izkušnje vrhunskega športnika, ki sem jih pozneje nadgradil z znanjem s področja poslovanja in financ, lahko koristijo tudi drugim športnikom in njihovim družinam. Cilj je, da bolje razumejo svoj trenutni finančni položaj in da so hkrati pripravljeni na različne scenarije, ki jih lahko prinese prihodnost.

Pri tem jasno ločujem svojo vlogo od vloge športnega agenta ali menedžerja. Posredovanje, prestope in vodenje športne kariere je treba prepustiti strokovnjakom na teh področjih. Sam svojo vlogo vidim kot dopolnitev njihovega dela – športniku želim pomagati pri sprejemanju bolj premišljenih odločitev in skrbi za njegove dolgoročne interese.

Ko športnik začne služiti večje vsote denarja, kaj bi moralo biti njegova prva prioriteta – varčevanje, vlaganje ali lastni posel?

Predvsem izobraževanje, informiranost in pogovor.

Na to vprašanje ni univerzalnega odgovora. Ni pravila, da je treba najprej kupiti nepremičnino, vlagati na finančnih trgih ali zagnati lastni posel. Vsak športnik ima drugačne okoliščine, kariero, družinske obveznosti, davčne razmere, prihodke in cilje.

Najpomembnejše je, da že na začetku postavi trdne finančne temelje in okoli sebe zbere ljudi, ki jim lahko zaupa.

Šele ko dobro razume svoj položaj, lahko presodi, kateri je pravi naslednji korak.

To velja ne glede na to, ali govorimo o prvi veliki pogodbi ali večmilijonskih zaslužkih. Načelo ostaja enako: najprej razumevanje, nato odločitev.

Kako danes spremljate dogajanje na finančnih trgih in kakšno vlogo imajo ti pri vašem načinu razmišljanja o naložbah?

Finančni trgi so danes tema, o kateri govori ves svet. Dogajanje v zadnjih nekaj letih je v marsičem drugačno od predpostavk, ki so veljale pred pandemijo covida-19.

Trge zaznamujejo velika nihanja, spremembe obrestnih mer ter makroekonomska in geopolitična tveganja. Zato je danes morda še pomembnejše razumeti, kam vlagamo svoj denar, namesto da samo sledimo temu, kar je trenutno priljubljeno.

Za športnika so finančni trgi lahko ena od možnosti, kako dolgoročno ohraniti in po možnosti povečati kapital, ki ga je ustvaril v svoji karieri. Pri tem pa je ena največjih ovir pomanjkanje znanja in finančne pismenosti.

Strah pred vlaganjem je zato povsem razumljiv. Pogosto pa se zmanjša, ko se človek začne izobraževati, postavljati vprašanja in razumeti, kako finančni trgi in naložbe v resnici delujejo.

Ko govorimo o vlaganju, kako naj športnik izbira med delnicami, obveznicami, nepremičninami, "varnimi zatočišči" in bolj tveganimi naložbami, kot so kriptovalute?

Mislim, da športnik nima potrebe po "hitrem zaslužku". Njegova največja prednost je, da ima med kariero razmeroma predvidljive prihodke, zato si lahko privošči dolgoročen pogled na svoje finance.

To mu omogoča, da pripravi različne scenarije in glede na svoj finančni položaj prevzame tudi določeno stopnjo tveganja.

Vsaka naložba pa je zgodba zase. Ni univerzalnega recepta oziroma seznama delnic, obveznic ali "varnih zatočišč", ki bi ustrezal vsakemu športniku.

Najpomembnejše je, da športnik že med kariero začne razmišljati o tem, kaj ga čaka "dan po karieri". Prav to zavedanje je pogosto prvi in najpomembnejši korak.

V kaj športniki najpogosteje vlagajo po koncu kariere in ali se pri tem pojavljajo kakšni značilni vzorci?

Veliko je odvisno od države, iz katere športnik prihaja, njegovega družinskega okolja in ravni finančne pismenosti, ki jo je pridobil v času kariere.

Med najpogostejšimi naložbami so zagotovo nepremičnine. Športnikom so blizu, ker denar pretvorijo v nekaj konkretnega in oprijemljivega. Pri tem pa je pomembno razlikovati med nepremičnino, ki jo kupimo za lastno bivanje, in tisto, katere namen je ustvarjanje prihodka.

Ivan Miljković, osebni arhiv

Zgodovinsko gledano so delnice v različnih obdobjih in na številnih trgih prinašale višje skupne donose kot kombinacija rasti vrednosti nepremičnine in prihodkov od najemnin. Vendar tudi to ni pravilo, ki bi veljalo v vseh primerih. Na končni izračun lahko pomembno vplivajo davčna ureditev, razmere na lokalnem nepremičninskem trgu in namen, za katerega je nepremičnina kupljena.

Pogost je tudi drug vzorec. Športniki želijo pomagati prijateljem iz otroštva ali ljudem, ki jim zaupajo, zato se z njimi pogosto lotijo skupnega posla – odprejo kavarno, restavracijo ali drugo podjetje. To je povsem razumljivo, vendar zaupanje v človeka še ne pomeni, da je njegov poslovni projekt tudi dobra naložba.

Katere napake najpogosteje delajo športniki, ko se podajo v podjetništvo ali vlaganje? Ali športni uspeh sam po sebi pomeni tudi poslovni uspeh?

Športniki imajo ogromno discipline, vztrajnosti in želje po nenehnem napredku. Vendar te lastnosti same po sebi še ne pomenijo, da bodo znali dobro upravljati finance ali razumeli, kako deluje posel.

V športu so vrhunski športniki vajeni, da imajo ob sebi trenerja, kondicijskega trenerja, fizioterapevta, zdravnika in celotno ekipo strokovnjakov. Enak pristop bi moral veljati tudi pri financah.

Ena od pogostih napak je prepričanje, da lahko športnik zaradi uspehov na svojem področju sam sprejema odločitve tudi na področjih, ki jih ne pozna dovolj dobro.

Druga skrajnost je, da športnik med kariero zadovolji svoje želje po avtomobilih, stanovanjih, potovanjih in drugih dobrinah, nato pa začne del prihodkov namenjati ustvarjanju premoženja za prihodnost.

Ko pride konec kariere in se začne novo življenjsko obdobje, se lahko tako mirno usede in vpraša: "Kako smo zdaj z načrtom, ki smo si ga zastavili?"

Katera je po vaših izkušnjah ena največjih finančnih napak, ki jih lahko naredi športnik?

Da sprejme pomembno finančno odločitev, ne da bi se o njej z nekom pogovoril ali poiskal še drugo oziroma tretje mnenje.

Pri skoraj vsaki pomembni odločitvi obstaja več možnosti. Obstajajo možnosti A, B in C. Pomembno je razumeti prednosti, tveganja in posledice vsake od njih.

Cilj ni samo doseči večji donos. Pomembno je najti ravnotežje med možnim donosom in tveganjem, zaščito kapitala, prilagodljivostjo ter količino težav, ki jih lahko določena odločitev prinese. S pravim svetovalcem in odprtim pogovorom je takšno ravnotežje veliko lažje doseči.

Kako pomembno je, da ima športnik ob sebi zaupanja vredno osebo, ki mu pomaga pri finančnih odločitvah, in kako lahko prepozna, komu lahko zaupa?

To je zelo pomembno, vendar svetovalec ne bi smel sprejemati odločitev namesto športnika.

S pogovorom mora športnik ugotoviti, ali oseba, ki sedi nasproti njega, res razume njegov položaj, ali ima izkušnje s podobnimi izzivi in ali mu zna objektivno predstaviti tako priložnosti kot tveganja.

Ivan Miljković, osebni arhiv

Dober svetovalec ne bi smel samo povedati, kaj je mogoče storiti, ampak mora opozoriti tudi na morebitne pasti in tveganja.

Končno odločitev mora sprejeti športnik sam. Če se odloči za določeno naložbo, je pomembno, da dobro razume tveganja in vnaprej razmisli tudi o tem, kako se bo zaščitil, če se stvari ne bodo razvijale po pričakovanjih.

V športu obstaja načrt za tekmo, pa tudi rezervni načrt. Enako bi moralo veljati pri financah.

Kako so vam izkušnje iz vrhunskega športa pomagale pri razumevanju poslovanja, vlaganja in sprejemanju poslovnih odločitev?

Zelo. Pri tem pa je pomembno poudariti, da sem se z resnim vlaganjem začel ukvarjati šele, ko sem menil, da področje dovolj dobro razumem in znam prepoznati tako priložnosti kot tveganja.

Med športno kariero sem bil med bolje plačanimi odbojkarji na svetu. Zato sem moral že kot aktiven športnik razmišljati o življenju po koncu kariere, o naložbah in predvsem o tem, kako poskrbeti, da moja prihodnost ne bo odvisna samo od naslednje pogodbe.

Želel sem razumeti, kako stvari delujejo, in biti aktivno vključen v sprejemanje odločitev. Šport me je naučil discipline, potrpežljivosti, dela pod pritiskom in predvsem tega, da uspeh ne pride čez noč. Te navade so mi pozneje zelo pomagale tudi v poslovnem svetu.

Danes želim del teh izkušenj prenesti tudi na druge športnike. Ne le zato, da bi jim pomagal ohraniti premoženje, ki so ga ustvarili, temveč tudi, da bi bolje razumeli, kako si lahko ustvarijo življenje, ki bo imelo smisel tudi po koncu športne kariere.

Športna kariera se nekoč konča. A življenje po njej se nadaljuje.