ZDA uvedle sankcije proti NIS; ga bo prevzel hrvaški Janaf?

ZDA so uvedle sankcije zoper Srbsko naftno industirjo (NIS). Ta je v četrtek javnost obvestil, da posebna licenca ameriškega finančnega ministrstva, ki omogoča nemoteno delovanje, ni bila podaljšana. Američani so sankcije uvedli zaradi delnega ruskega lastništva, sprva pa so jih večkrat preložili.

NIS poudarja, da prednostni nalogi, tako kot doslej, ostajata redna oskrba domačega trga z naftnimi derivati ​​ter ohranjanje stabilnosti zaposlenih. Zapisali so, da ima NIS v tem času zagotovljene zadostne zaloge nafte za predelavo, bencinske črpalke pa redno oskrbuje z vsemi vrstami naftnih derivatov.

"Odkar je bilo podjetje januarja uvrščeno na poseben seznam snakcioniranih podjetij (Specially Designated Nationals - SDN), NIS pozorno spremlja situacijo in poskuša prilagoditi poslovanje novim okoliščinam," je v četrtek sporočilo podjetje. V primeru prenehanja delovanja tujih plačilnih kartic (Mastercard, Visa) bo plačilo na bencinskih črpalkah možno z domačo kartico Dina, gotovino in metodo "IPS show".

"Kar zadeva veleprodajo, so zagotovljene tudi nemotene plačilne transakcije v dinarjih, NIS pa s svoje strani ostaja zanesljiv partner, ki je pripravljen izpolniti vse pogodbene obveznosti do poslovnih partnerjev," navaja NIS. Plačilne kartice korporativnih strank zaenkrat delujejo nemoteno.

NIS še naprej sodeluje tudi z ameriškim ministrstvom za finance pri zahtevi za odstranitev s seznama SDN, ki jo je podjetje prvotno vložilo 14. marca in dopolnilo 28. septembra letos. "Odstranitev s seznama je dolgotrajen in zapleten postopek. Podjetje še naprej skrbno spremlja trenutne razmere in NIS bo javnost pravočasno obvestil o vseh novih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na njegovo poslovanje," piše v izjavi.

Direktorica oddelka za maloprodajo pri NIS-u Bojana Radojević je izjavila, da je podjetje pripravljeno izpolniti ameriške zahteve, da so zagotovljene zadostne zaloge naftnih derivatov in surove nafte, in dodala, da ni razloga za paniko ali ustvarjanje čakalnih vrst na črpalkah.

"Naše bencinske črpalke so optimalno oskrbljene z vsemi vrstami naftnih derivatov, kar pomeni, da imamo zadostne zaloge, podjetje pa si je prizadevalo tudi za zagotovitev zadostnih količin surove nafte, kar je za nas izjemno pomembno za nadaljnjo proizvodnjo," je Radojević povedala za Tanjug.

Hrvaška pripravljena kupiti NIS

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je dejal, da je Hrvaška pripravljena kupiti srbsko naftno industrijo (NIS), če bi bila to rešitev. Jadranskemu naftovodu (Janaf), ki dobavlja nafto NIS-u, je bilo dovoljenje za dobavo nafte srbskemu podjetju podaljšano do 15. oktobra, vendar je Janaf sporočil, da prekinja sodelovanje z NIS-om.

"Moje informacije pravijo, da smo prepeljali vse, kar je bilo v Janafovih terminalih in naftovodu, kar pomeni, da transporta nafte v Srbijo ni več," je dejal Šušnjar.

Poudaril je, da bi hrvaško lastništvo lahko zagotovilo kontinuiteto in poslovne interese Janafa, ki je z NIS-om tesno povezan že 40 let, "brez kakršnih koli pretenzij po prevladi na maloprodajnem trgu v Srbiji".

"To bi olajšalo tako nam kot Srbiji," je dodal hrvaški minister in poudaril, da rafinerija v Pančevu oskrbuje približno 20 odstotkov trga z naftnimi derivati ​​v Bosni in Hercegovini. "To je dodaten izziv za Bosno in Hercegovino, do konca meseca pa pričakujemo, da bo končana modernizacija rafinerije na Reki, s čimer bi se povečale zmogljivosti in bi lahko pomagali Bosni in Hercegovini, delno pa tudi Srbiji," je za HRT povedal Šušnjar.

Zavrnil je ocene, da situacija z NIS in sankcije ogrožajo hrvaški položaj v pogajanjih z madžarsko naftno družbo Mol o dobavi zadostnih količin nafte Madžarski in Slovaški. Minister je dejal, da je Hrvaška pripravljena dobaviti zadostne količine nafte Madžarski, Slovaški in Srbiji, ko bodo okoliščine in geopolitične razmere to dopuščale.

Izvršni direktor Janafa Stjepan Adanić je za HRT povedal, da bi sankcije proti NIS Hrvaška lahko do konca leta stale 18 milijonov evrov.

Sankcije večkrat preložene

Sankcije so bile napovedane v začetku januarja in so bile večkrat preložene. Ko so Združene države Amerike 10. januarja letos uvrstile Srbsko naftno industrijo (NIS) na seznam sankcioniranih podjetij, je bila razlaga nedvoumna.

NIS se je znašel pod grožnjo izključitve s trga kot podjetje, v katerem ima sankcionirana ruska družba PJSC Gazpromneft "neposredno ali posredno lastniški delež 50 odstotkov ali več", piše v pojasnilu na spletni strani Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) ameriškega ministrstva za finance, ki je bilo objavljeno v začetku leta.

PJSC Gazpromneft je nato dobil 45 dni časa za rešitev vprašanja lastništva. Na dan objave odločitve o sankcijah je Gazpromneft zmanjšal svoj lastniški delež s 50 odstotkov na 44,85 odstotka, kar je bilo interpretirano kot poskus formalne izpolnitve zahteve OFAC-a. Kljub upadu deleža pod 50 odstotkov, to ni odpravilo grožnje sankcij.

Grožnja sankcij je že vplivala na oslabitev NIS-a, kažejo finančna poročila za prvo polovico leta. Družba je v prvi polovici leta poslovala z izgubo v višini 3,6 milijarde dinarjev (30,6 milijona evrov). "Poleg sankcij je na poslovanje NIS-a vplival tudi 15-odstotni padec cen nafte na svetovnem trgu v primerjavi s prvo polovico leta 2024, učinek dragih zalog nafte in naftnih derivatov ter negativni finančni rezultat HIP Petrohemije," je takrat sporočil NIS.

Dopolnjeno s komentarjem hrvaškega gospodarskega ministra.