Koliko zaslužijo notarji: dva presegla mejo milijon evrov prihodkov - bodo notarske storitve še dražje?

Notarska dejavnost praviloma velja za enega bolj stabilnih segmentov pravnega in poslovnega okolja, saj je tesno povezana z življenjskimi dogodki posameznikov in ključnimi transakcijami v gospodarstvu. Od kupoprodajnih pogodb za nepremičnine do ustanavljanja podjetij in urejanja dednih razmerij – vloga notarjev ostaja nepogrešljiva ne glede na gospodarski cikel.

V tem kontekstu so prihodki slovenskih notarjev v letu 2025 dosegli novo najvišjo raven. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z Notarske zbornice Slovenije (NZS), skupni promet notarskih pisarn kaže na nadaljevanje rasti, ki jo je zaznamovalo že leto prej, pri čemer so največji uradi še dodatno povečali obseg poslovanja.

Slovenski notarji so v letu 2025 skupaj ustvarili približno 34,6 milijona evrov prihodkov, kar je 12,7 odstotka več kot leto prej in največ v zadnjem desetletju. Na Zbornici so ob tem posebej poudarili, da navedeni prihodki ne prikazujejo zaslužka notarjev, temveč celoten promet notarskih pisarn. V ta znesek so vključena vsa prejeta denarna sredstva iz poslovanja, kar pomeni, da vključuje tudi stroške poslovanja, plače zaposlenih in druge izdatke.

Primerjava z letom 2024 kaže, da so največji notarski uradi svojo dejavnost še razširili. Med deseterico z največjimi prihodki prevladujejo notarji iz Ljubljane, kjer je koncentracija poslov največja. Največji promet je tudi v letu 2025 ustvaril Miro Košak, ki je presegel 1,39 milijona evrov, sledijo mu Uroš Kos, ki je prihodke prav tako povečal nad milijon evrov, nato pa Jernej Jeromen in Miha Tratnik, ki sta oba ustvarila več kot 850 tisoč evrov prihodkov.

Iz podatkov je razvidno, da je večina notarjev v vrhu lestvice glede na leto 2024 zabeležila dvomestno rast prihodkov. Največjo relativno rast med prvo deseterico beleži Marija Murnik iz Kranja, medtem ko je Barbara Andrič Velkovrh edina med največjimi, ki je v primerjavi z letom prej zabeležila upad prihodkov.

Več prihodkov, nespremenjene tarife

Notarske storitve v Sloveniji so regulirane, saj višino tarif določa država, kar pomeni, da notarji cen svojih storitev ne morejo prosto prilagajati trgu. Prav zato NZS opozarja, da se tarife v zadnjih letih niso usklajevale z inflacijo. Kot poudarjajo, so bili pogoji za uskladitev vrednosti notarske tarife z rastjo cen življenjskih potrebščin izpolnjeni že julija 2022, vendar do sprememb še ni prišlo. Od zadnje uskladitve leta 2019 se je nabralo za približno 24,5 odstotka inflacije, zbornica pa je v zadnjih treh letih večkrat predlagala prilagoditev tarif v skladu z zakonskimi določbami.

Slovenski notarji so v letu 2025 skupaj ustvarili približno 34,6 milijona evrov prihodkov. Foto: Depositphotos

Rast prihodkov notarjev tako ni posledica dražjih storitev, temveč sovpada z gibanji na nepremičninskem trgu, kjer višje vrednosti poslov in večje število transakcij neposredno vplivajo na obseg notarskih storitev.

Tudi mreža notarskih pisarn se je med letoma 2024 in 2025 v Sloveniji razširila. Podatki o poslovanju za lani tako temeljijo na 87 notarskih pisarnah, medtem ko jih je leta 2024 delovalo šest manj, kar kaže na postopno širitev. Notarska zbornica ob tem poudarja, da potrebe po dodatnem povečanju ne vidijo. "Menimo, da je število notarjev v Sloveniji primerno in zadošča vsem potrebam trga oziroma uporabnikov notarskih storitev," sklenejo.