Kaj ovira slovenske startupe? Kako do evropskega OpenAI?

Zakaj Evropa še vedno zaostaja za ZDA in Kitajsko pri velikih prebojnih tehnoloških podjetjih? Zakaj ni sposobna ustvariti svojih mega tehnoloških podjetij z globalnim vplivom?

Kaj zavira podjetnike v začetni, zagonski fazi razvoja? Kakšne ukrepe pogrešajo upravljavci skladov tveganega kapitala?

Dostop do kapitala je eden izmed glavnih pogojev za uspeh zagonskih in hitro rastočih podjetij, ni pa edini, ki omejuje rast evropskih visoko tehnoloških podjetij, smo slišali na Slovenskem startup forumu 2026.

Medtem ko imajo ZDA globok in enoten kapitalski trg, je ta v Evropi še vedno razdrobljen. Zakaj Evropa še vedno nima globalnih tehnoloških prvakov, primerljivih z ZDA?

Razdrobljenost vpliva na konkurenčnost na svetovni ravni

"Evropa lahko ustvarja močne startupe tudi brez enotnega kapitalskega trga, vendar postane ustvarjanje velikega števila podjetij globalnega merila bistveno težje. Razdrobljenost povišuje stroške in zapletenost rasti, kar na koncu vpliva na konkurenčnost na svetovni ravni," je za Bloomberg Adria odgovorila Linda Capusa, direktorica operacij pri Europe Startup Nations Alliance (ESNA).

Medtem ko so bili skladi tveganega kapitala prejšnja leta podfinancirani, je zdaj začetnega kapitala za zagonska podjetja dovolj. Celo toliko, da vlagatelji ne najdejo dovolj perspektivnih podjetij, v katera bi vložili denar, je povedal Vuk Lau iz družbe tveganega kapitala Silicon Gardens.

To je za zagonska podjetja dobro, saj lahko izbirajo vlagatelje, za sklade tveganega kapitala pa pomeni konkurenco, saj morajo tekmovati za najbolj perspektivna zagonska podjetja in jih iskati tudi v tujini.

Zagonska podjetja iz regije morajo prej ali slej v ZDA, zato so pri Silicon Gardens lani odprtje pisarno v kalifornijski Silicijevi dolini, je povedal Vuk Lau.

Potrebujemo večje število zagonskih podjetij

Evropa se mora zavedati, da prebojne inovacije niso luksuz, ampak so nujne, če želi preživeti v globalni tekmi, je opozoril Jakob Gajšek iz podjetja Ruj. VC. Po njegovem mnenju so največja izguba za družbo podjetja, ki se sploh ne ustanovijo.

"Statistike so jasne, poslovni svet je brutalen. Potrebujemo večje število podjetij," je pojasnil Gajšek, saj je verjetnost preživetja posameznega podjetja majhna.

Poročilo: V Sloveniji sta težavi regulacija in dostop do financiranja V evropskem poročilu Startup Nations Standards Report 2025 je Slovenija letos država z največjim medletnim napredkom med vsemi državami, saj je svojo skupno raven implementacije povečala za 38 odstotnih točk, na 62 odstotkov. K uspehu so pripomogle zlasti popolna implementacija delniških opcij za zaposlene v startupih ter nadaljnje izboljšave na področju ustanavljanja startupov in digitalnih javnih storitev. Kaj pa slabosti Slovenije? Predvsem področje inovacijam prijazne regulacije in dostop do financiranja, ugotavlja poročilo organizacije Europe Startup Nations Alliance (ESNA).

Veliko svežega kapitala za zagonska podjetja lahko pride iz uspešnih podjetniških družin, kjer se zdaj premoženje prenaša na mlajšo generacijo, pravi  Samo Lubej iz Prosperita family office. "Nova generacija mora imeti možnost vlagati kapital v našem okolju," je povedal Lubej.

Takšen pristop podpira tudi Nina Dremelj iz Vesna VC in Poslovnih angelov Slovenije: "Vsak uspešen podjetnik mora imeti 10 tisoč evrov kapitala na leto, da ga vloži v tvegane naložbe. Če ne, ni uspešen podjetnik."

Več, ne manj birokracije

Kljub vse večjemu zavedanju, da Evropa zaostaja v globalni tekmi in da potrebuje hitrejšo gospodarsko rast, je birokratskih ovir vse več, ne manj.

"Birokratskih omejitev je žal iz leta v leto več. Morali si bomo naliti čistega vina, Evropska komisija bo morala nekaj spremeniti," je povedala Maja Tomanič Vidovič iz Slovenskega podjetniškega sklada. Ob vsakem razpisu za podpore zagonskim podjetjem se pojavijo nove omejitve, je dodala.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež pa je priznal, da podporno okolje za zagonska podjetja v Sloveniji ni najboljše. "Izhodišče ni dobro – to je jasno," je povedal Frangež. Slovenska startupovska strategija, ki je v pripravi od leta 2024, še vedno ni sprejeta, trenutno je v medresorskem usklajevanju. Frangež upa, da bo sprejeta do konca mandata.

Prav tako še ni uvedena tako imenovana vitka delniška družba, ki bi olajšala vlaganje v zagonska podjetja.