V evropskem tednu mobilnosti bo letos sodelovalo 96 slovenskih občin, osrednji dogodek pa bo potekal 22. septembra, ko bomo obeleževali dan brez avtomobila. Po celi Sloveniji prebivalce čakajo mobilnostne akcije in vzpodbude, s katerimi želijo prebivalstvu predstaviti, da avtomobil še zdaleč ni edino prevozno sredstvo.
"Nekateri izračuni kažejo, da materialna škoda zaradi zastojev na cesti znaša šest do devet odstotkov BDP. V 20 letih torej nismo vložili toliko denarja v razvoj železniškega prometa, kot ga v enem ali največ dveh letih izgubimo zgolj zaradi prometnih zastojev," tudi finančni vidik težavnega stanja v kolonah v pogovoru za Bloomberg Adria TV izpostavlja Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije.
"Slovenija je klasičen primer družbe, ki se je v celoti naslonila na avtomobilski prevoz. Imamo kar 1,2 milijona osebnih avtomobilov v državi, pri tem pa ne smemo spregledati, da so nam avtomobili omogočili udobno življenje, ki ga živimo danes. V ekonomskem smislu vidimo, da imajo Evropska unija, Amerika in Kitajska prav v prometnih zastojih velikega poslovnega aduta, ki bo tistemu, ki bo na tem področju uspel, prinesel veliko primerjalno prednost. Tista država ali celina, ki bo občutno zmanjšala družbene stroške, ki nastanejo v prometu, bo vknjižila dodatne ekonomske učinke," je prepričan Brglez.
Preberi še
Rabljeni avtomobili avgusta rekordno dragi, električni dražji od novih
Povprečna cena rabljenega avtomobila se je avgusta zvišala za 198 evrov, na 27.559 evrov.
15.09.2022
Slovenski avtomobilisti z najslabšim avgustom po letu 2012
Zaradi povpraševanja, ki je večje od proizvodnje, se na dobavo avtov čaka. Istočasno proizvajalci opozarjajo na ohlajanje povpraševanja.
05.09.2022
Problematične jutranje in popoldanske vožnje v mestna središča in iz njih
Podatki o prometu na slovenskih cestah kažejo, da do zastojev prihaja le v prometnih konicah. Brglez zato meni, da ni nujno, da povečamo vložke v infrastrukturo – dovolj bi bilo že, če bi nekoliko spremenili naše delovne navade.
"Problem na cestah nastane, ker se vsi v istih obdobjih vozimo v isto smer, v velika mestna središča. Ceste pa so na voljo 24 ur na dan. Seveda to ne pomeni, da bomo hodili v službo ponoči, a dovolj bi bilo že, če bi denimo tretjina zamaknila svoj odhod za 15 ali 20 minut. Tako bi se lahko vsa dinamika zastojev spremenila. Ni treba vlagati v infrastrukturo, če je na nekaterih odsekih zastoj le uro na dan," eno od možnih rešitev izpostavlja Brglez.
V pogovoru je govoril tudi o delovnih navadah, ki so se v obdobju koronavirusa povsem spremenile. Če bi se del njih trajno ohranil, bi precej sprostili tudi prometne obremenitve na naših cestah, s tem pa v luči evropskega tedna mobilnosti zmanjšali tudi ogljični odtis.
.webp){kind=icon}
