Španski in portugalski oljkarji so že opozorili, da bo letošnja letina oljk zaradi ekstremne suše manjša, olje pa bo zato dražje. "Slovenske oljkarje bo letošnja suša prizadela še toliko bolj, saj bo to že druga zaporedna slaba letina. Ko so nas ob začetku leta spraševali, kakšna bo letošnja letina, smo se pošalili in rekli, da zagotovo boljša kot lanska. A smo bili pri izjavi očitno prehitri," je za Bloomberg Adria povedal predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) Elvis Klobas.
Španija proizvede skoraj polovico svetovnega oljčnega olja, pridelovalci pa opozarjajo, da bi bile končne cene lahko višje tudi za četrtino. Tudi v sosednji Italiji je ogrožen tako pridelek oljk kot tudi riža zaradi najhujše suše v zadnjih 70 letih. Za severni del Italije so razglašene celo izredne razmere. Pogovarjali smo se z največjimi slovenskimi oljkarji, kakšna bo letošnja letina in kakšne cene.
Letos verjetno med 60- in 80-odstotni izpad pridelka
"Lani je bilo prizadetega med 70 in 100 odstotkov pridelka, v povprečju so strokovne službe ocenile, da je bilo prizadetega 85 odstotkov pridelka. V prejšnjem tednu so bili ponovno na terenu, kot kažejo prve ocene, tudi letos ne bo dosti bolje. Izpad bi bil lahko med 60 in 80 odstotki," pravi Klobas iz DOSI.
Po njegovih besedah je bilo že lani zaradi manjšega pridelka toliko večji uvoz oljčnega olja, že tako pa je v normalnih letih slovenska samooskrba nekje med 20 in 25 odstotkov po podatkih ministrstva za kmetijstvo. "Uvaža se v večini nekakovostno oljčno olje, ki je cenejše, zato ga lahko hitreje prodajo," pravi Klobas.
Slovenci sicer ne sodimo med največje ljubitelje oljčnega olja, smo pa ena redkih držav, kjer pridelujejo tako oljčno kot bučno olje na tako majhen prostoru. Za primerjavo povprečen Italijan na leto porabi med sedem in deset litrov olja, ponekod celo 12 litrov, medtem ko je pri nas povprečna poraba 1,5 litra na prebivalca. "A tudi ta povprečna poraba je bolj na račun Primorske, namreč bolj kot se približujemo Štajerski, bolj ta poraba upada. Zaradi pozitivnih učinkov na telo sicer poraba nekoliko raste, ampak v decimalkah," opaža Klobas.
Že lani podražitve, letos verjetno nove prilagoditve cen
"Lani so pridelovalci najkakovostnejšega, ekstra deviškega olja cene dvignili za nekje 15 odstotkov za pollitrsko steklenico. Cene niso dvignili zaradi želje po večjem zaslužku, ampak ker so visoki stroški, ob tem pa je treba plačati tudi najemnino, ker je velik delež oljčnikov zemljiško last države," pojasnjuje Klobas. Kot dodaja, se letos dražijo goriva, fitofarmacevtska sredstva in gnojila.
"Če bi bila letošnja letina dobra, bi se cene verjetno nekaj spustile, ampak ob vseh podražitvah bo cena najmanj ostala na lanskem nivoju. Komur teče voda v grlo, pa se bo opogumil in cene na novo prilagodil. Potem pa je vprašanje, kako bodo odreagirali potrošniki," je povedal predsednik društva.
Cene se zelo razlikujejo glede na kakovost olja. "Poznamo tri razrede: ekstra deviško olje, deviško olje in oljčna olja. Da pridelaš olje najvišje kakovosti, je bistveno višji strošek, saj moraš olive pobirati ob pravem času, plod mora biti zdrav, na drevesu, potem ga je treba v 24 urah predelati in filtrirati ter shraniti pod dušikom," opisuje sogovornik. Vzorec se potem pošlje za senzorično ocenjevanje, pridelovalec pa dobi certifikat vsako leto znova.
"Če potem primerjamo najvišjo kategorijo z nekakovostnim, samo oljčnih oljem, kjer je dovolj, da je uporabljen le odstotek ekstra deviškega oljčnega olja, se tam cena v trgovinah giblje med tremi in petimi evri na liter," pravi Klobas. Na drugi strani pa lahko po njegovih besedah olje z zaščiteno oznako porekla stane tudi od 15 do 19 evrov za pollitrsko steklenico. Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno označbo porekla predstavlja približno desetino celotne slovenske proizvodnje.
Tudi namakalni sistem ne pomaga
Nekateri večji oljkarji imajo tudi svoj namakalni sistem, ki pa jim letos zaradi pomanjkanja vode ne koristi. "Boli, če nimaš namakalnega sistema, še bolj boli, da si investiral v to, pa rižanski vodovod ne dovoli namakanja," komentira Klobas. Za primerjavo izpostavi Francijo, kjer so infrastrukturo prilagodili tako, da iz Severe Francije vozijo vodo na jug.
"Pri nas je oljkarjev z namakalnim sistemom le nekaj odstotkov, pa še te uporabljajo vodo iz vodovoda. Cena vode iz vodovoda je izredno draga, morali bi loviti odpadno vodo, ki ni tako kakovostna. Tukaj je žal kmetijstvo tisto, ki ni poskrbelo za drug vir vode," pravi Klobas.
Najmanj olja se proda gostincem
Po besedah Klobase se največ olja proda na domu, sledi prodaja v trgovinah, kjer imajo oljkarji s trgovci sklenjene pogodbe, najmanj v gostilnah. "To težko razumem. Radi se primerjamo s severno Italijo, kar se tiče kakovosti in razmer za vzgajanje oljk. Tam v okolici gardskega jezera nobenemu gostincu ne pade niti na kraj pameti, da bi imeli na mizi kakršno koli drugo olje kot lokalno. Pri nas pa najdete nešteto cenenih olj, morda so sicer kakšne izjeme," pravi Klobas.
Po oceni gostincev gre na ribo od 12 do 15 mililitrov olja. "Tako da pri izbiri olja najvišje kakovosti ali najnižje govorimo o razliki 15 do 20 centov. Pri nas kljub temu da imamo vrhunske restavracije, ne cenimo domačih kakovostnih olj," ocenjuje Klobas.
Družina Lisjak: Cene bo treba prilagoditi zaradi podražitve embalaže
"Lani smo imeli le desetino pridelka, pa se cene niso dvignile. Letos naj bi bilo 30 odstotkov normalnega pridelka, morda pa se bo dvignila cena zaradi podražitve stekla, embalaže in elektrike," pravi Matej Lisjak iz družine Lisjak, ki ima eno torkljo v Kopru, novo, modernejšo pa v Krkavčah.
Hujša težava kot suša je po njegovih besedah pomanjkanje materialnih surovin. "Ni ustreznih pločevink, steklenic z zamaški, ki so zakonsko obvezne. Do naslednjega leta jih sploh ni možno naročiti, o cenah se sploh ni mogoče pogajati," pojasnjuje Lisjak. Kot pravi, so se karton in nalepke podražila za 100 odstotkov, elektrika pa ponekod tudi za 400 odstotkov. "Primoran si v dvig cen, drugače ne moremo več delati," pravi oljkar.
lastni arhiv
V lanskem letu so imeli več kot pol milijona evrov prihodkov, medtem ko so v korona letu 2020 ustvarili zgolj 40 tisoč evrov prihodkov. Ob tem imajo šest zaposlenih in so največji pridelovalci v regiji Adria, tudi pri nas so daleč največji. "Manj kot je oljk, manj pridelamo, manj storitev opravimo, manj olja prodamo. Letos bo nekoliko boljše kot lani, a še vedno podpovprečno. Nič nam ni pomagal niti namakalni sistem," pravi Lisjak.
Posebnost v njihovi ponudbi so aromatična olja, kjer skupaj z oljkami namakajo cele agrume. Letos so naredili novo verzijo s čebulo in začimbami, hkrati pa imajo še verzijo s česnom, tartufi, pomarančo, limono, za Expo v Dubaju pa so pripravili tudi mešanico med oljčnim in bučnim oljem.
"Prodajamo tako večjim kot manjšim kupcem, tudi pri nas na domu, pogodbe pa imamo tudi z večjimi trgovskimi verigami Hofer, Tuš, DM, Mercator, Spar). Ob tem prodajamo tudi v tujini, izvažamo v 40 držav. Vsako leto prodamo več, potem pa je od letine odvisno, koliko moramo odkupovati, ampak načeloma moramo vedno več uvažati," pravi Lisjak.
Oljkarna Torkla: Tudi če bo letina manjša, bo kvalitetna
"Glede suše je tako, da kolikor se je kdo uspel znajti. Sam sem naredil bazen in nekaj odpadne vode ujel, tako da sem imel vsaj eno namakanje in preprečil šok, kaj pa bo na koncu, še ne vemo," pravi inovativni ekološki oljkar Beno Bajda, ki vodi oljkarno Torkla. Kot pravi, bo letina na ravni prejšnje, ko so imeli težave s škodljivci. "Da pa ne bomo samo jokali, bo verjetno kvaliteta dobra, ker ni škodljivcev," dodaja Bajda.
Družina Bajda obdeluje tisoč dreves, skupaj več kot dva hektara. "V povprečni letini naredimo tudi do dve toni olja na sezono. Ker je pridelava ekološka, je toliko bolj zahtevna. Pridelka na drevo je tam nekje okrog deset kilogramov, največ petnajst. Drugje ga imajo ob uporabi sintetičnih in mineralnih gnojil lahko tudi do 30 kilogramov," pojasnjuje Bajda.
lastni arhiv
Vhodni stroški so se tudi pri njih krepko povečali. "Težko rečem, da bom cene dvignil, ampak bolj uskladil s stroški. Olje vsako leto razprodamo," dodaja oljkar. Kot pravi, prodajo praktično vse na domačem pragu.
"Kupci so stalni in prihajajo iz cele Evrope, tudi iz Amerike. Prav tako v našo oljarno oljke vozi vse več pridelovalcev, tudi iz Hrvaške in Italije," je dejal Bajda. Njegova posebnost je pridelava oljčnega olja z ultrazvokom, tako da oljke v olje predela pri sobni temperaturi. Tako pridobljeno olje vsebuje do 30 odstotkov več antioksidantov kot pri hladnem stiskanju. "Ni mi pomembna količina, ampak kvaliteta, zato se dober glas širi in imamo vsako leto več strank. Letina je odvisna od narave – mi slabo z njo, ona pa brcne nazaj," zaključuje Bajda.
.webp){kind=icon}
