Začetek pandemije koronavirusa je prinesel delo od doma, ki je povsem spremenilo navade predvsem mlajše generacije zaposlenih. Večina delodajalcev je uvedla kombinacijo dela od doma in dela v pisarni, zaposleni pa so delo od doma privzeli kot pravico, ki se ji ne nameravajo odreči niti v postpandemskih časih.
Veliko število novih delovnih mest je zaposlene opogumilo, da v pogajanjih ne odstopajo od pravic, pridobljenih med pandemijo; prav tako delodajalci niso vztrajali pri delu v pisarni, saj so se bali odliva kadra h konkurenci. Recesija, ki je na obzorju, bi razmerje moči lahko spet spremenila. "Podjetja bodo lahko recesijo uporabila kot grožnjo in svoje zaposlene spet pripeljala nazaj v pisarne," pravi Lindsay Duston, operativna direktorica podjetja Find My Profession, ki se ukvarja s kadrovskimi rešitvami.
Nekatera velika podjetja že ukinjajo delo od doma. Elon Musk od zaposlenih v Tesli zahteva, da vseh 40 ur tedensko delajo v pisarni, prav tako si podobno želijo pri velikih bankah, kot je Goldman Sachs. Po raziskavah podjetja Kastle je v ZDA v minulem tednu v pisarnah delalo največ zaposlenih od začetka pandemije – 44,7 odstotka.
Če bodo delavci dovolj obupani, bodo pisarne spet polne
Kljub grožnji recesije trg delovne sile zaenkrat ostaja robusten, raven brezposelnosti dosega najnižje stopnje v minulih štirih desetletjih. Kljub temu ob slabših gospodarskih obetih vse več podjetij začasno prekinja zaposlovanje ali celo pripravlja nova odpuščanja. Recesija bi tako lahko za podjetja predstavljala močan vzvod, da zaposlene pripeljejo nazaj na delovna mesta. "Če bodo dovolj obupani, se bodo vrnili," je prepričan Dan Cornfield, profesor sociologije na univerzi Vanderbilt.
Želje delavcev so jasne. Po raziskavi svetovalnega podjetja McKinsey ima 58 odstotkov Američanov možnost vsaj en dan na teden delati od doma, 35 odstotkov lahko cel čas dela od doma, če tako želijo. Med tistimi, ki jim je delo od doma omogočeno, jih kar 87 odstotkov to možnost tudi izkoristi. Zaposleni med glavne tri razloge za menjavo službe uvrščajo tudi fleksibilnejše delovne razmere.
Delo od doma je brezplačna prednost v tekmi za kadre
Pričakovanja delavcev so prevelika, da bi delo od doma povsem izginilo, je prepričana Lauren Manson iz podjetja Mercer, ki se ukvarja s svetovanjem glede kadrovskih rešitev: "V naših analizah ne pričakujemo zmanjšanja fleksibilnosti dela tudi v prihajajočem obdobju." Z njo se strinja tudi profesor ekonomije na univerzi Stanford Nick Bloom, saj "je delo od doma dodatek in primerjalna prednost v tekmi za kadre, ki delodajalca nič ne stane, zato ne bi bilo smiselno, da bi delodajalci spet zahtevali vseh pet dni dela v pisarni".
Mlajše generacije v ospredje bolj postavljajo ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem, zato bi predvsem tisti, ki nimajo družin ali kreditov, ob zahtevanem povratku v pisarne dali odpoved. V ZDA bi bilo takšnih v starostni skupini od 18 do 24 let kar 70 odstotkov, kažejo izsledki raziskave inštituta ADP.
Kako daleč bodo s svojimi zahtevami prišli delodajalci in koliko dela od doma bo ostalo zaposlenim, bo v veliki meri odvisno od tega, kako huda recesija je pred nami. Če ekonomski zdrs ne bo prehud, bodo pisarne ostale prazne, se strinja večina analitikov.
.webp){kind=icon}
