Vrednosti bitcoina, ethra in drugih manjših kriptovalut so v zadnjih mesecih v močnem vzponu. S tem se povečujejo dobički lastnikov teh vrst premoženja, vsaj navidezni, dokler lastniki kriptopremoženja ne prodajo in s tem unovčijo dobičke. Poiskali smo odgovore na nekatera vprašanja, ki so si jih v teh dneh zastavili številni lastniki kriptovalut. Koliko denarja si lahko nakažem na svoj račun, da ne bom na radarju davkarije? So dobički iz kriptovalut obdavčeni, kako pa je z obrestmi iz zastave kriptovalut (staking)?
Kakšne obrestne mere dobite pri stanovanjskih posojilih?
Čeprav je Evropska centralna banka (ECB) ključne obrestne mere na četrtkovem srečanju pustila na rekordno visoki ravni, so nekatere poslovne banke pri nas že malenkostno znižale kreditne obrestne mere za gospodinjstva. Najbolj so se spustile fiksne obrestne mere na stanovanjska posojila, po katerih pa v zadnjih mesecih ni velikega povpraševanja. Bodo nižje obrestne mere povečale posojilni apetit Slovencev?
Čeprav so se potrošniki zaradi naraščajočih stroškov financiranja, ki najbolj vplivajo na porast mesečnih anuitet dolgoročnih stanovanjskih posojil, raje preusmerili v financiranje potrošnih dobrin, jih banke zdaj vabijo z nižjimi obrestnimi merami k najemu stanovanjskih posojil.
Kaj in za koliko se je na Obali prodalo januarja?
Promet z nepremičninami na Obali tudi letos upada. Lani je bilo v povprečju sklenjenih okoli 30 poslov na mesec, po sedanjih podatkih (morda kakšna transakcija še ni vpisana v zemljiško knjigo) letos januarja pol manj. Kaj pa cene? Lani so za kvadratni meter stanovanja v povprečju iztržili nekaj pod štirimi tisočaki, najvišja cena je bila po podatkih podjetja za vrednotenje nepremičnin Arvio v zadnjem kvartalu in je bila le malenkost pod 4.500 evri. Januarja pa se je povprečna cena kvadratnega metra spustila pod štiri tisoč evrov. Kaj in za koliko se je na Obali prodalo januarja?
Kdo želi delati v Sloveniji?
Tujci trenutno sestavljajo 14 odstotkov delovne sile pri nas, ob tem pa prispevajo kar 80 odstotkov novih zaposlitev. Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) je lani objavil 163 tisoč oglasov za delo, med katerimi je 60 tisoč delovnih mest ostalo nezapolnjenih. Ne glede na to pa je bilo lani izdanih najmanj delovnih dovoljenj tujcem v zadnjih šestih letih, če izvzamemo covidno leto 2020.
Tujcem, ki želijo delati za slovenske delodajalce in niso iz EU, je bilo lani izdanih 17.252 delovnih dovoljenj ali petina manj kot leto prej. Največ je bilo izdanih v letu 2021, in sicer 22.560, manj kot letos pa v letih 2019 (17.030) in 2017 (12.546). Kdo so tuji delavci, ki si želijo delati pri nas?
Kriptoveselica se nadaljuje
Trgovanje z bitcoinom je v zadnjih tednih zelo nestanovitno. Po preseganju rekordne vrednosti v torek, 5. marca, je nato vrednost v sredo, 6. marca, strmoglavila za deset odstotkov. Glavni razlog za hitro rast bitcoina je navidezno nenasitno povpraševanje po promptnih ETF v bitcoinih, ki kotirajo na ameriških borzah in s katerimi se je začelo trgovati 11. januarja.
Raste tudi vrednost tako imenovanih memecoinov, kot sta dogecoin in žetonom z motivom žabe pepecoin, katerih vrednost je v petek poskočila za 10 oziroma 30 odstotkov. Obseg trgovanja z žetonom pepecoin je v začetku tedna dosegel rekordno vrednost 3,6 milijarde dolarjev.
.webp){kind=icon}