Upepelitev ali pokop v krsti? Skromna procedura ali razkošna slovesnost z veliko cvetja, drago krsto in pevci? To so zgolj prve dileme (in stroški), s katerimi se soočijo svojci pokojnika. A pomembno vplivajo na ceno, ki jo je potrebno plačati. Potrebno se je namreč odločiti tudi, kdo bo najemnik groba, ki bo zanj plačeval najemnino. Pred Dnevom spomina na mrtve smo pogledali, kakšni so stroški s pogrebom in pokopom ter kako poslujeta pogrebni podjetji v Ljubljani in Mariboru.
Dražji energenti prizadeli pogrebna podjetja
Ljubljansko pogrebno podjetje Žale v letnem poročilu za 2022 ugotavlja, da so kljub neugodnim pogojem zaključili leto z 66 tisoč evrov dobička, kar je bilo pod načrti in tudi 77 odstotkov manj kot v predhodnem letu. Če so čiste prihodke od prodaje lani v medletni primerjavi okrepili za 11 odstotkov, so stroški materiala, blaga in storitev v enakem obdobju porasli za 18 odstotkov.
Ob tem so v letnem poročilu za lansko leto izpostavili povečanje stroškov energentov, predvsem zemeljskega plina in elektrike, povečanje stroškov plač in večjega števila zaposlenih. "Izguba pri upravljanju s pokopališči je bila ustvarjena v pretežni meri z vzdrževanjem pokopališč, kjer so grobnine glede na obseg programa vzdrževanja in pripadajoče stroške prenizke," so poudarili.
Preberi še
Smrtno resen posel
Če menite, da je življenje v regiji Adria postalo neznosno drago, imamo še eno slabo novico – niti smrt ni poceni.
27.10.2023
Tudi v Mariboru je bil ob šestodstotni rasti čistih prihodkov čisti dobiček nižji čisti dobiček, ki je na letni ravni upadel za 58 odstotkov na 216 tisoč evrov. Stroški dela, materiala in storitev so samo lani namreč narasli za 24 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom.
Kot poudarjajo v letnem poročilu v mariborskem podjetju, so se lani soočali z enormnimi podražitvami zemeljskega plina, zato so se odločili za izvedbo strateškega projekta z zamenjavo obstoječega energenta z nadomestnim – utekočinjenim plinom. Zaradi rasti stroškov je mariborski mestni svet poleg tega letos sklenil dvigniti cene. Grobnina za enojni grob se je z julijem na letni ravni podražila za sedem evrov, za 16 odstotkov so dražje tudi pogrebne storitve.
Letna najemnina (oziroma grobnina) za enojni grobni prostor na pokopališčih v občini Ljubljana znaša 38 evrov z davkom. V Mariboru je znesek kljub nedavni podražitvi še vedno nižji, in sicer 30,42 evra. V obeh primerih gre za osnovno ceno, ki se z velikostjo groba povečuje. Najvišji znesek s cenika Žal je grobnina za grobnico za več kot štiri prostore – 228,01 evra. Toliko stane tudi grobnina za povečan grob za šest prostorov. Najcenejši sta grobnini za otroški grob in za žarni grob; na Žalah znašata 22,8 evra.
Grobnino določi mestni oziroma občinski svet in krije sorazmerni del stroškov upravljanja in vzdrževanja pokopališča. Cena je torej odvisna od tega, kakšne stroške ima upravljalec pokopališča in na koliko grobov se ta znesek razdeli.
V Mariboru se najemna pogodba za grobno mesto sklene za obdobje desetih let in se vsakokrat podaljša za naslednjih deset let, v kolikor nobena od pogodbenih strank ne odpove najemnega razmerja vsaj dva meseca pred iztekom pogodbe, so sporočili iz Pogrebnega podjetja Maribor.
Kaj se zgodi, če pogodba ni plačana?
V Ljubljani najemno pogodbo sklenejo za nedoločen čas in jo prekinejo, če najemnina ni plačana za preteklo leto niti po predhodnem opozorilu ali če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe. V Mariboru grobno mesto odvzamejo, če pogodba ni plačana tri leta.
Ali je mogoče vnaprej najeti grobno mesto za lasten grob? V Mariboru je to mogoče na starem mestnem pokopališču na Pobrežju, ki se ne širi več in se novim najemnikom v najem dajejo le opuščeni grobovi. Na novejšem pokopališču na Dobravi pa se novi grobovi ne oddajajo vnaprej.
Predhodno pokopani pokojniki po odvzemu groba praviloma ostanejo v njem
V Pogrebnem podjetju Maribor so nam natančneje pojasnili, kaj se zgodi z odvzetim oziroma opuščenim grobom: "Grobna mesta, za katera je začet postopek odvzema, se javno objavi, istočasno pa nanje namesti tablice – obvestila o začetku postopka odvzema. Če ni odziva, upravljavec po končanih postopkih razpoložljive grobove skladno z odlokom ponudi novim najemnikom." Predhodno pokopani pokojniki po odvzemu grobnega mesta praviloma ostanejo v njem.
V Ljubljani osnovni pogreb s krsto stane 675,28 evra, osnovni pogreb z žaro pa 421,52 evra. Najcenejši je pogreb z raztrosom pepela – 408,06 evra. Pri raztrosu pepela se seveda sorodniki izognejo plačevanju najemnine za grob, saj groba pokojnik nima. V Mariboru so osnovne cene pogreba višje – 1047,27 evra za pogreb z žaro, 1071,43 evra za pogreb s krsto in 938,84 evra za pogreb z raztrosom pepela.
Na ceno pogreba močno vplivajo razni dejavniki, kot so denimo zunanji izvajalci, ki jih izberejo svojci, kraj pokopa, kraj smrti, vrsta pokopa oziroma oblika pogreba, pogrebna oprema, cvetje, načini obveščanja o smrti preko osmrtnic v časopisu in radiu, je povedala Ana Javornik iz pogrebnega pojdeta Help, zato neke splošne cene pogreba ni mogoče podati. Pokojniki so za svoj pogreb pogosto zaželijo, da jim na pogrebu zapojejo kakšno njim ljubo pesem, je še dodala.
Pogrebno podjetje Maribor ima v upravljanju dve največji mariborski pokopališči; Pobrežje in Dobravo, ki imata skupaj cca 24.600 grobnih mest. Podjetje Žale pa ima na 18 pokopališčih v občini Ljubljana v upravljanju več kot 60 tisoč grobov, od tega jih je več kot 45 tisoč na pokopališču Žale.
Umrljivost najvišja leta 2020, povprečna starost umrlih čedalje višja
V obdobju med 2017 in 2022 je največ ljudi (24.016) umrlo leta 2020, med epidemijo covida, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs). To število se od takrat počasi zmanjšuje; lani je umrlo 22.492 prebivalcev. Tudi začasni podatki za prvih osem mesecev tega leta kažejo, da bo število umrlih nižje, so sporočili iz Sursa.
V zadnjih 20 letih se je povprečna starost umrlih zvišala za 6,4 leta, z 72,3 leta v 2002 na 78,7 leta v 2022. Pri lani umrlih prebivalcih je znašala 74,9 leta, pri prebivalkah pa 82,5 leta, kažejo statistični podatki. Največ moških (387 ali 3,5 odstotka vseh umrlih) je lani umrlo pri starosti 86 let, največ žensk (540 ali 4,8 odstotka vseh umrlih) pa pri starosti 87 let.
Poziv: Letos za 1. november prižgimo svečo manj
Vsak Slovenec v povprečju prižge osem nagrobnih sveč na leto, kar pomeni skupaj okrog 16 milijonov sveč, od tega dve tretjini sveč porabimo ob 1. novembru. Ta številka nas postavlja v evropski vrh po porabi sveč na prebivalca, sporočajo iz ministrstva za okolje. V Sloveniji smo v letu 2022 kupili 3.992 ton nagrobnih sveč, od tega večino parafinskih (elektronskih je manj kot 10 odstotkov). Podatki sicer kažejo, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč zmanjšuje. Sveče imajo zelo kratko življenjsko dobo, potem pa pomenijo obremenitev za okolje. "Letos za 1. november prižgimo svečo manj," pozivajo na ministrstvu za okolje.
*S pomočjo Janje Zalar.
.webp){kind=icon}
