Dobro jutro, tokrat Vas v nov teden prebujam Uroš Božin, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria. Konec tedna je bil v znamenju protestov v Beogradu ter Parade ponosa v Ljubljani. Švicarji so se podali na volišča. Tokrat so na referendumu odločali o zakonih o zaščiti podnebja ter minimalni obdavčitvi multinacionalk. Švicarji so oba zakona podprli. Podnebni zakon želi državo usmeritvi ogljično nevtralnost don leta 2050. Z davčno reformo nameravajo uvesti minimalni 15-odsotni davek vsem podjetjem, ki ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov.
Ameriško finančno ministrstvo je dejalo, da je sedem velikih gospodarstev, vključno s Kitajsko, na seznamu za opazovanje valutnih praks. V polletnem poročilu so se vzdržali, da bi kateregakoli trgovinskega partnerja označili za valutnega manipulatorja. Morda je bilo poročilo spodbuden uvod v kitajsko ameriško srečanje.
Se obeta otoplitev med ZDA in Kitajsko?
Državni sekretar Antony Blinken je med obiskom v Pekingu sodeloval v konstruktivnih razpravah s kitajskim zunanjim ministrom Qin Gangom. Srečanje, ki je trajalo kar pet ur in pol, je preseglo pričakovanja, kar kaže na potencialno normalizacijo odnosov, je pisal Bloomberg. Qin je sprejel Blinknovo povabilo, da v prihodnosti obišče Washington. Čeprav težka vprašanja niso bila izpostavljena, so ZDA poudarile pomen ohranjanja odprtih komunikacijskih kanalov za zmanjšanje nesporazumov. Blinknov obisk poteka sredi napetih odnosov zaradi vprašanj človekovih pravic, tehnologije, trgovine in Tajvana. Primarni cilj je bila vzpostavitev komunikacijskih kanalov na višji ravni.
Donosnost na britanske dvoletne obveznice najvišja po letu 2008
Trg obveznic v Združenem kraljestvu je na kritični točki. Prihajajoči podatki o inflaciji in odločitev angleške centralne banke (BOE) bi lahko vplivali na pričakovanja obrestnih mer. Donosi na 2-letno obveznico so dosegli najvišjo raven po letu 2008 pri 4,9 odstotka, je poročal Bloomberg. Inflacija v Združenem kraljestvu, ki je najvišja med državami G7, se izboljšuje. Ekonomisti maja pričakujejo njeno umiritev. Odločitev BOE bo močno odvisna od podatka inflacije, s pričakovanim zvišanjem obrestnih mer za četrt točke na 4,75 odstotka. Trg pričakuje še več dvigov obrestnih mer, s štirimi dodatnimi dvigi do konca leta in majhno možnostjo, da dosežejo celo 6 odstotkov v začetku leta 2024. Nekateri vlagatelji vidijo to kot prelomnico in kupujejo obveznice, kar nakazuje, da se donosi morda ne bodo več občutno dvignili.
Intelove milijarde v Izrael
Ameriški proizvajalec čipov Intel namerava vložiti 25 milijard dolarjev v novo tovarno v Izraelu, kar je največja mednarodna naložba v državi, je poročal Reuters. Tovarno bodo odprli leta 2027, delovala bo najmanj do leta 2035 in bo zagotovila zaposlitev na tisoče ljudi. Intel bo kot del dogovora plačal 7,5-odstotno davčno stopnjo v primerjavi s sedanjimi 5-odstotnimi. Intel je v državi prisoten že skoraj 50 let in je največji zasebni delodajalec, izvoznik in vodilni v elektronski in informacijski industriji v državi. Naložba velja za pomemben dosežek za izraelsko gospodarstvo. Nemčija je še naprej v pogajanjih o gradnji Intelove nove tovarne čipov v Magdeburgu. Končne podrobnosti bodo znane konec tedna.
Najbolj brani članki:
Kaj spremljamo danes:
- V ponedeljek bo v ospredju poslovanje slovenskega bančnega velikana NLB. Na skupščini, začetek katere je predviden ob 11. uri, bodo delničarji med drugim glasovali o predlogu delitve bilančnega dobička za minulo leto. Uprava in Nadzorni svet sta delničarjem predlagata izplačilo 55 milijonov evrov dividend, kar je 2,75 evra bruto na delnico. Poleg tega bo na dnevnem redu še imenovanje štirih novih nadzornikov.
- Potekalo bo zasedanje ministrov držav članic Evropske unije (EU) za energetiko, ki bodo skušali doseči dogovor o stališču Sveta EU o predlogu reforme evropskega trga elektrike.
.webp){kind=icon}
