Svet EU bo začel pogajanja z Evropskim parlamentom o novem zakonu, ki bo 28 milijonom platformnih delavcev, ki so v glavnem samozaposleni, pomagal pridobiti pravice iz delovnega razmerja. Dostavljavci so letos s stavko že opozorili na svoj položaj tudi pri nas, medtem ko njihov delodajalec - tako Wolt kot Glovo - vsako leto povečujeta prihodke.
Predlog evropske direktive o pravicah platformnih delavcev določa ureditev zaposlitvenega statusa delavcev, ki delajo prek digitalnih platform. Platformno delo je nova oblika organizacije plačanega dela prek digitalnih platform, kot so Uber, Bolt, Wolt in Upwork.
Ta industrija je v zadnjih letih eksponentno rasla, prihodki so se med letoma 2016 in 2020 povečali za tri milijarde evrov na približno 14 milijard evrov, število zaposlenih na platformi pa naj bi do leta 2025 doseglo 43 milijonov, so zapisali pri Evropski komisiji. Po njihovih navedbah je približno 5,5 milijona delavcev, ki so trenutno razvrščeni kot samozaposleni, v "de facto" delovnem razmerju z digitalnimi platformami in bi zato morali biti upravičeni do enakih delovnih in socialnih pravic, kot jih imajo zaposleni v skladu z zakonodajo EU.
Preberi še
Trg hitre dostave: 'Zahodni potrošnik je len, takšni tudi Slovenci'
V Sloveniji imamo neverjetno veliko kvadraturo trgovin na prebivalca v primerjavi z drugimi državami.
11.05.2023
Kaj vse naročamo, ko nimamo časa ali volje za obisk trgovine
V Sloveniji postajajo vedno bolj priljubljeni trendi naročanja hrane in izdelkov iz trgovine kar na dom, velik razvoj doživlja tudi hitra trgovina.
16.10.2022
"Platformna ekonomija je prinesla številne koristi v naša življenja, vendar to ne sme biti na račun pravic delavcev. Pristop Sveta EU vzpostavlja dobro ravnotežje med zaščito delavcev in zagotavljanjem pravne varnosti za platforme, ki jih zaposlujejo," je po razpravi poudarila Paulina Brandberg, švedska ministrica za enakost spolov in delo.
Kot zaposleni pri digitalnih platformah, in ne kot samozaposleni, bi bili pravno obravnavani, če bi njihovo delovno razmerje izpolnjevalo najmanj tri od sedmih pogojev v direktivi. Med temi so zgornja omejitev denarnih sredstev, ki jih delavci lahko prejmejo, omejitve glede možnosti zavrnitve dela ter pravila glede videza in ravnanja.
V primerih, kjer bi veljala ta pravna domneva, bi morale platforme dokazovati, da v skladu z zakonodajo delovno razmerje ne obstaja. Predlog določa tudi, da bi morali biti delavci seznanjeni z načinom, kako algoritem določa, kdo bo sprejel naročilo. To je ključno zato, ker so dostavljavci plačani za posamezno naročilo, ki ga sprejmejo in dostavijo.
Slovenija je skupaj z več drugimi članicami pozvala k še ambicioznejši direktivi. "Kompromisno besedilo, o katerem je Svet dosegel dogovor, sicer prinaša določene pozitivne spremembe za osebe, ki opravljajo platformno delo, vendar pa v določbah o pravni domnevi o obstoju delovnega razmerja in njenem izvajanju ne vidimo zadostnega potenciala za spremembe na terenu," so sporočili iz ministrstva za delo. Minister Luka Mesec je kljub temu po navedbah ministrstva podprl stališče Sveta EU, da bi se lahko čim prej začela pogajanja z Evropskim parlamentom.
Na Hrvaškem tak zakon s 2024
Na Hrvaškem so že pripravili zakon o delu prek digitalnih platform, ki bo začel veljati leta 2024. Uveljavil bo spremljanje opravljenih ur dela z elektronskimi evidencami in po besedah hrvaškega ministrstva zagotovil boljšo delovno in socialno varnost delavcev.
V zakonu naj bi tudi jasno pisalo, da gre za delovno razmerje, za delavca pa bodo veljale tudi vse omejitve, ki jih predpisuje delovnopravna zakonodaja in direktiva EU o delovnem času. Državni inšpektorat bo tako ves čas vedel, kdo dela, za koga dela, koliko zasluži, kakšno je nadomestilo in ali je bilo delavcu nadomestilo izplačano, so poudarili na ministrstvu. Poudaril je tudi, da bodo vsi ti delavci imeli enake pravice kot ostali delavci: pravico do dopusta in bolniške odsotnosti, kar do zdaj ni veljalo.
Boj dostavljavcev Wolta z delodajalci je prisoten v številnih evropskih državah, kjer zakonske rešitve prav tako zamujajo. Najstrožje je v Španiji, kjer je špansko ministrstvo za delo lani Glovu zaradi kršenja delovne zakonodaje naložilo 79 milijonov evrov kazni. Delovna inšpekcija je namreč ugotovila, da je pri podjetju 10.600 dostavljavcev lažno samozaposlenih, saj izpolnjujejo vse pogoje za redno zaposlitev.
Lani prihodki Wolta zrasli za 40 odstotkov
Prihodki finskega Wolta, ki je na slovenskem trgu od leta 2019, strmo naraščajo. Lani so dosegli 12,2 milijona evrov prihodkov, kar je za 40 odstotkov več kot v letu 2021. Tako kot prihodki pa naraščajo tudi stroški, ki so bili prav tako višji za 40 odstotkov, dosegli pa so 12,1 milijona evrov. Prihodek pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je znašal 182.834 evrov. Čisti dobiček je ob tem znašal skoraj 81 tisoč evrov in je glede na leto 2021 višji za 39 odstotkov.
V bazi Dun & Bradstreet na podlagi delovnih ur izračunajo tudi povprečno število zaposlenih, ki se je glede na leto 2021 povišalo za več kot 110 odstotkov. Lani naj bi imeli 45 zaposlenih. Posledično so se povišali tudi stroški dela, in sicer za 90 odstotkov na 1,3 milijona evrov.
Finski Wolt je sicer v lanskem letu dobil novega lastnika. Prevzel ga je ameriški DoorDash, ki kotira na newyorški borzi. DoorDash je v prvem četrtletju posloval zelo uspešno, saj so skupno število naročil medletno povečali za 27 odstotkov na 512 milijonov prihodki pa so se medletno povečali za 40 odstotkov na dve milijardi dolarjev. Prilagojeni EBITDA se je povečal na 204 milijone dolarjev s 54 milijonov dolarjev v prvem četrtletju 2022.
Vrednost delnice DoorDasha so od začetka leta pridobile 47 odstotkov.
Glovo tudi lani posloval z izgubo
Glovo je na slovenskem trgu lani dosegel 4,2 milijona evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov več kot v letu 2021. Na drugi strani so močno porasli stroški, in sicer za petino glede na leto 2021, dosegli pa so 7,5 milijona evrov. Ob tem je podjetje lani pripoznalo izgubo v vrednosti 3,2 milijona evorv, ki se v celoti prenese med preneseno izgubo preteklih let. Izguba se je glede na leto 2021 povišala za tretjino.
Po podatkih Dun & Bradstreet imajo 19 zaposlenih, stroški dela pa so se glede na leto 2021 povišali za petino. Lani so znašali 800 tisoč evrov, občutno manj kot stroški materiala in drugih storitev.
Tudi španski Glovo je lani dobil novega latnika, in sicer nemškega Delivery Hero, ki kotira na frankfurtski borzi. V prvem četrtletju je skupina medletno povišala prihodke za 12 odstotkov na 2,5 milijarde evrov, prilagojeni EBITDA celotne skupine pa se je povečal za približno 250 milijonov evrov, kar je 30 milijonov evrov nad načrti.
Delnice Delivery Hero so od začetka leta izgubile skoraj 18 odstotkov vrednosti.
.webp){kind=icon}
