"Zadnjih 20 let so me podjetniki spraševali - kdaj se bomo lahko zadolževali pod takimi pogoji kot v Franciji in Nemčiji? No, ta čas je prišel," je dejal guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Boris Vujčić ob odprtju konference Bloomberg Adria Merge, Invest, Develop - deset let članstva Hrvaške v EU, ki je potekala v Zagrebu.
Vujčić je poudaril, da se koristi uvedbe evra niso začele z njegovo uvedbo, ampak se čutijo že tri leta. "Naša državna premija za tveganje je nižja kot v državah EU, ki niso članice evroobmočja, in to se odraža na obrestih pri posojilih podjetjem. Trenutno imamo nižjo obrestno mero od povprečja evroobmočja," je pojasnil Vujčić in dodal, da ni več valutnega tveganja za državljane, podjetnike in državo ter valutno pogojenega kreditnega tveganja za banke.
Zaradi vsega tega je Hrvaška privlačnejša naložbena destinacija, koristi pa bodo občutili šele v bližnji prihodnosti, je prepričan Vujčić. "Čeprav solidno rastejo, je delež investicij v našem BDP nižji od večine primerljivih držav in prostor za rast je," je dejal.
Hrvaški BDP letos dvakrat višji od prvotnih napovedi?
Potrdil je napoved, da bo hrvaški BDP v letu 2023 zrasel za 2,9 odstotka, dvakrat več od prejšnjih ocen HNB. "Smo bolj odporni na krize in bolj konkurenčni, zato bomo rasli bolj od pričakovanj." Pri tem je Tomislav Mihotić, državni sekretar v ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo, predstavil nekoliko bolj konservativno oceno rasti BDP v višini 2,2 odstotka.
"Evropske integracije prinašajo številne koristi, zaradi njih smo denarno in ekonomsko močnejši. Za reforme imamo na voljo več kot 25 milijard evrov. Sredstva, ki jih uporabljamo, so zelo otipljiva, prometno gledano gre za projekte, ki neposredno prispevajo k rasti BDP, dvigujejo gradbeni sektor in nasploh razvijajo gospodarske dejavnosti," je dejal Mihotić, ki pričakuje tudi dobro turistično sezono.
Na Hrvaškem se obnavljajo letališča in pristanišča, ceste, železnice, pravzaprav so vsi večji infrastrukturni projekti, povezani s prometom na Hrvaškem, sofinancirani iz sredstev EU, in to v precejšnjih zneskih, zato ne preseneča, da je resorni državni sekretar tudi velik evrofil. Kronski dragulj v tem investicijskem projektu je Pelješki most, za katerega so iz evropske blagajne prejeli kar 357 milijonov evrov.
Spomin iz prve roke
Predsednica uprave Podravke Martina Dalić, udeleženka procesa približevanja Uniji od vsega začetka, je izpostavila, da je bila vodilna misel skozi celoten proces vrnitev Hrvaške v evropski civilizacijski, kulturni in politični krog. ki ji vedno pripada.
"Menim, da je rezultate desetletnega članstva mogoče videti skozi tri segmente. Prvi je zunanji, z vključitvijo v ekonomske, finančne in monetarne integracije smo pridobili ekonomsko 'oborožitev' za boj s krizami. Nismo več sami, že imamo varnostni zid EU, ki je okrepil našo makroekonomsko stabilnost. S tem v zvezi so izpolnjena vsa naša pričakovanja od članstva," je dejala Dalićeva.
Kot drugi pomemben segment so apostrofirana sredstva EU, s katerimi se približujemo evropskemu življenjskemu standardu. "Naši prebivalci vidijo konkretne koristi v projektih, ki jih sofinancira EU. Sredstva Unije so usmerjena predvsem v javne investicije, ne pa v povečanje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, kar je osnova za dolgoročno in stabilno gospodarsko rast. Sredstva so po zasnovi bolj usmerjena v državne investicije za rast standarda državljanov," je poudarila in dodala, da to vodi v tretji segment, kjer so rezultati članstva ki se odraža in v katerem prevladujejo notranji akterji.
"To je področje gospodarskega življenja, v katerem se pojavljajo zakonodajalci in podjetniki, katerih naloga je izvajati politike, ki bodo izboljšale naše gospodarstvo. Zgraditi morajo fleksibilno gospodarstvo in prihodnji razvoj bo v veliki meri odvisen od njihovih dejanj," je dejala Dalićeva.
Poudarja, da je Hrvaško deset let članstva v Uniji socialno in gospodarsko okrepilo. "Presegli smo 70 odstotkov povprečja EU po kupni moči, imamo več samorogov, močno IT industrijo. Nekateri gospodarski problemi, ki smo jih imeli prej, so rešeni. Na primer, nelikvidnosti, ki nas je pestila leta, ni več, pojavili pa so se nekateri novi, kot so demografski izzivi ali pa dejstvo, da imamo danes na Zagrebški borzi pol manj podjetij kot pred desetimi leti," je dejala Dalićeva in opozorila, da je še veliko izzivov. "Koliko nam bo to uspelo, bo odvisno od nas samih," je sklenila.
Prevedla Pia Bedene.
.webp){kind=icon}
