text size
Podjetja – ne le v Sloveniji, temveč po celem svetu – se soočajo z vse večjo krizo pomanjkanja razpoložljivih kadrov. V kombinaciji s posledicami pandemije, ki je zamajala temelje sveta, kot ga poznamo, in vse pogostejšimi težavami v duševnem zdravju, o katerih govorijo zaposleni, to predstavlja veliko tveganje za podjetja.
"Ljudje so se po koncu pandemije, v kateri so se spraševali tudi o smislu svojega dela, množično odločili za odpoved in menjavo kariere," je na konferenci Iz kriznega menedžmenta v novi optimizem, ki sta jo organizirala IEDC - Poslovna šola Bled in Bloomberg Adria, ugotavljala Carin-Isabel Knopp, izvršna direktorica Harvard Business School. Po njenem mnenju bi se moral vsak menedžer in vodilni v podjetju ukvarjati z vprašanjem, zakaj jih zaposleni zapuščajo.
Michael P. H. Stanley iz bostonskega združenja za nevrologijo, nevrokirurgijo in psihiatrijo je prepričan, da bi morali tako kot pri zdravljenju prehlada iskati vzroke, zakaj prihaja do tega, da ljudje zapuščajo podjetja in organizacije. V zadnjih letih kot razlog vse pogosteje navajajo izgorelost, a je tudi pri tem po njegovem treba biti natančen in ugotoviti, kakšni so pravzaprav razlogi za to. Ko govorimo o "izgorelosti na delovnem mestu", po njegovem lahko govorimo o različnih stvareh: To lahko pomeni tudi, da zaposleni ne vidi več smisla v opravljanju svojega dela ali ga to enostavno več ne veseli.
Preberi še
Iz posla v politiko: Kaj je nekdanji finski premier svetoval Golobu?
Nekdanji finski premier Esko Aho o tem, kaj se lahko politik in podjetnik naučita v krizi.
19.05.2023
Mate Rimac: 'Še vedno pišemo prvo poglavje, ni čas za prvo javno ponudbo delnic'
Tako je na vprašanje, ali je že čas za vstop na borzo odgovoril hrvaški podjetnik Mate Rimac.
19.05.2023
Knez: Vračamo se k bolj normalnemu delovanju finančnega sistema
Glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez o prilagoditvi na novo normalnost.
19.05.2023
IEDC
Človeški možgani namreč vseskozi osmišljajo svet, v katerem živimo. A ker smo bili v času pandemije izolirani, smo izgubili stik z drugimi in imamo zato lahko težave z oblikovanjem smiselnih povezav. "Ko smo bili zaprti doma, smo komunikacijo v veliki meri prenesli v virtualne prostore, od česar smo postali odvisni," je prepričan.
Previsoka pričakovanja
Pogosto si tako vodilni v podjetjih kot zaposleni postavljajo tudi prevelika pričakovanja o svojem delu in položaju v službi, ki jih nikakor ne morejo izpolniti. "Občutek razočaranja postaja vedno večji, človek pa v vsem skupaj ne vidi več smisla."
Knopp: "Vemo, kako delujejo možgani, a tudi to, da je cena uspeha za vodje lahko zelo visoka. Veliko direktorjev ima patologijo psihopatov in sociopatov, pogosteje se soočajo s psihološkimi težavami, med njimi je več varanja. Kaj lahko storimo glede tega?"
Kaj še lahko vodilni storijo za zaposlene? Pomanjkanje spanja uničuje mentalno zdravje. "Morda vi lahko delate brez spanja, a večina vaših zaposlenih mora spati. Zanje lahko organizirate tečaje joge, meditacije ali česa podobnega, da poskrbite za več sproščenosti in boljše razpoloženje," je prepričan Stanley. Pri tem poudarja, da si zaposleni želijo biti predvsem videni in slišani. "In ko so bolni, jim morate dovoliti čas za počitek."
.webp){kind=icon}
