text size
Danes bodo na znamenitem Rdečem trgu v središču Moskve zakorakali vojaki, zabrneli tanki in zarohnela letala. Gre za časovni stroj vrnitve v čase, ko je bila Rusija velika. Tako ozemeljsko kot tudi z vidika vpliva in moči ter etične in moralne drže. Ni čudno, da je prav zgodovinski revanšizem največja obsesija ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim si ta prek zavojevanja Ukrajine prizadeva poustvariti veličino ruskega imperija. Majska vojaška parada ob dnevu zmage je namreč kritični imaginarni most, s katerim si Kremelj prizadeva povezati ta dva popolnoma različna dogodka – domovinsko in ukrajinsko vojno. Povedano drugače: Putin si s simboličnim prekrivanjem dveh za sodobno Rusijo definirajočih konfliktov obupano in obupno želi drugemu vcepiti legitimnost prvega. A kar razgalja Putinovo historično travestijo, je dejstvo, da med prapori zmage, ki jih bodo danes na mestu zgodovinskega zmagoslavja ceremonialno razvili ruski vojaki, še vedno ne bo tistega, s katerim bi Moskva proslavila padec "nacistične" Ukrajine. Četudi ga morda nekoč bodo, bo to za večino Rusov brez dvoma pirova zmaga.
.webp){kind=icon}
