E-pismo: Vsemogočna Powell in Lagarde ter usodna višina obresti

Pozdravljeni. Dogajanje v iztekajočem napol prazničnem tednu bom z vami obnovil Urban Červek, član spletnega uredništva Bloomberg Adria.

Ob prazniku dela smo v uredništvu ugotavljali, kako pomemben je vsak sodelavec, še posebej tisti, ki v nasprotju z veliko večino v času praznikov ne gre na dopust. Sploh sedaj, ko je zaposlenost tako rekoč stoodstotna, brezposelnost pa rekordno nizka.

Za novinarje, ki podrobneje spremljamo svet posla in financ, je bil prvi teden maja v znamenju odločitev centralnih bank v ZDA in Evropi, ki s svojimi politikami, predvsem dvigi obrestnih mer, krojita usodo množic po vsem svetu.

Gledano z distance je skoraj težko verjeti, da lahko odločitev majhne skupine ljudi (predvsem starejših moških) o (malenkostnem) dvigu obresti težko razumljivih medbančnih posojil pritegne toliko pozornosti.

Seniorji, ki nam krojijo življenja

Ampak jo – in novinarska konferenca predsednika ameriške centralne banke Fed Jeroma Powella je v poslovnih in finančnih krogih spremljana kot velik medijski dogodek, skorajda spektakel. Sicer nikakor ne tako velik, kot bo kronanje angleškega kralja Karla III. to soboto. Vsekakor sta gospoda podobnih let (prvi letnik 1953, drugi letnik 1948) in precej premožna.

Seveda tudi predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde ni od muh. Njene besede se prav tako tehtajo z zelo natančno tehtnico, od odločitev ECB so lahko odvisne usode celih držav – spomnimo se na Grčijo. Lagarde, letnik 1956, je sicer nekoliko mlajša od omenjenih gospodov, ima pa prav tako nekaj milijonov evrov premoženja.

Vsi trije se po starosti ne morejo meriti z živahnima pretendentoma za nov mandat predsednika Združenih držav Amerike (ZDA). Joe Biden (letnik 1942) se počuti dovolj fit za novo predvolilno tekmo, na kateri se bo skoraj zagotovo še enkrat pomeril s teflonskim Donaldom Trumpom (letnik 1946).

Kakor koli, od besed in odločitev centralnih bankirjev so odvisni vsaj šefi bank, ki pod težo stroškov zaradi obresti in odlivov depozitov propadajo druga za drugo. Prav na praznik dela je ameriški regulator zasegel opotekajočo se kalifornijsko banko First Republic Bank in jo prodal najboljšemu ponudniku – JP Morgan Chase. Banka, prevelika, da bi propadla, je tako postala še večja. Jerome Powell pa je neomajen; obresti bodo ostale visoke, dokler inflacija ne pade. Ali pa se ne zgodi kaj bolj drastičnega.

Kam poleti na (nov) bazen?

V Sloveniji se je v zakonitosti delovanja trga prek povpraševanja in ponudbe poglobilo ustavno sodišče, ki je razveljavilo del zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Sodišče je v pojasnilu odločitve zakonodajalcu odčitalo lekcijo o tržnih mehanizmih, ki določajo ceno dobrin, v tem primeru nepremičnin.

O pravosodju (in še čem) se je za Bloomberg Adria razgovorila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.

Ob koncu tedna bo pozornost svetovne javnosti (poleg tragedij od Srbije do Ukrajine in Sudana), usmerjena v VZdruženo kraljestvo, kjer bodo okronali novega (sicer že nekoliko ostarelega) kralja Karla III.

Ker je poletje pred vrati, smo pogledali, kako poteka gradnja javnih bazenov v Ljubljani, koliko bodo ti stali in kakšne so primerjave s podobnimi projekti v drugih mestih v okolici.