Pri nas ogroženih več kot tisoč živalskih vrst, zanje kmalu več prostora

Medtem ko prah na domačem političnem parketu dviguje prva dama državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je med nedavnim obiskom Ugande izrazila veliko željo po posvojitvi gorskih goril, smo preverili, kako je za ogrožene vrste poskrbljeno pri nas. Ali v Sloveniji dovolj stremimo k ohranjanju življenjskih prostorov ogroženih živali ali nas zanimajo le tiste bolj eksotične v tujini?

"Naj bo to žival, rastlina ali neživa narava, večino želimo ohraniti tam, kjer so. Zato varujemo njihove življenjske prostore, saj so ti ključni za njihovo preživetje tudi v prihodnosti," so za Bloomberg Adria pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji (EU). V državi živi okrog 22 tisoč živalskih vrst, med njimi pa jih je več kot dva tisoč uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, so sporočili z ministrstva. "Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje EU."

Varovanje ogroženih vrst je eden od dejavnikov, zaradi katerih naj bi prihajalo do dolgotrajnih postopkov umeščanja novih vetrnih elektrarn v prostor. Čeprav ima Slovenija precej potenciala, je na področju razvoja vetrnih elektrarn zaostala za evropskimi državami, saj je še vedno precej omejitev, so ocenili v Petrolu. V Sloveniji trenutno delata le dve relativno majhni vetrni elektrarni, ena je v gradnji, nekaj projektov pa je v različnih fazah načrtovanja.

Zanimanje za varovanje zaščitenih živalih je izkazala tudi predsednica slovenskega državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. A ne doma, v oči so ji padle ogrožene gorske gorile v Ugandi, kjer je dejala: "Zaščita gorskih goril je ena od mojih največjih strasti. Želim tudi posvojiti gorilo – na način, da ostane v svojem naravnem okolju. Če mi boste dovolili, bi jo tudi poimenovala in potem zanjo vsak mesec nakazala nekaj denarja."

Tečejo projekti ustanavljanja novih zavarovanih območij

Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč in paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov ter intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi. Najbolj so ogrožene dvoživke, ogroženih je tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev, opozarja statistični urad.  Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin (baliranje trave, še preden travnik zacveti), zaraščanje in izsuševanje.

Bloomberg

Eden od ukrepov, namenjenih preprečevanju izumiranja ogrožnih vrst, je tudi varovanje območij, kjer te živijo. V državi zavarovana območja skupaj prekrivajo 14 odstotkov površine, tečejo pa tudi projekti ustanavljanja novih zavarovanih območij. Ti so med drugim namenjeni tudi ohranjanju ugodnega stanja ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih ter redkih in ogroženih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov.

Vlada je v četrtek sprejela uredbo, s katero bo območje Češeniških in Prevojskih gmajn določila za Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne. Območje se nahaja v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj, ter obsega dele območij občine Domžale in občine Lukovica, pravijo na ministrstvu za naravne vire in prostor. Park bo obsegal 416,43 hektarja.

Ustanavljanje Regijskega parka Pohorje je v fazi medresorskega usklajevanja, so sporočili z ministrstva. Regijski park Pohorje se bo raztezal na dele območij občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Območje zavzema 59,30 kvadratnega kilometra površin, so pojasnili na ministrstvu.

Med prednostmi, ki jih prinaša ustanovitev regijskega parka, velja omeniti ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izumrle, piše v javni predstavitvi Regijskega parka Pohorje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar