Dan je v znamenju obletnice prve velike vojne na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Čeprav ta po enem letu bojevanja na vzhodu Ukrajine sproža več vprašanj kot enoznačnih in dokončnih odgovorov, pa nekaj drži kot pribito – gre za prelomnico, ki z vsakim izstrelkom na eni in drugi strani nepovratno spreminja politično, gospodarsko, kulturno in ne nazadnje fizično podobo Evrope, kakršno so si zamislile velesile po koncu druge svetovne vojne.
V sklopu trilogije člankov smo s strokovnjaki analizirali gospodarsko-finančne, geopolitične in taktično-vojaške vidike prvega leta vojne, ki ne jenja, ampak se stopnjuje. Natanko eno leto od začetka vojne v Ukrajini se trgi od surovin do delnic vračajo na predvojne ravni, čeprav se je v tem času stanje precej spremenilo. V Evropi, ki je rusko-ukrajinski krizi najbolj izpostavljena, se je med drugim končalo dolgoletno obdobje negativnih obrestnih mer. Občutno se je zmanjšala tudi energetska odvisnost od Rusije.
Odziv Zahoda na neizzvano rusko agresijo je bil v začetku resda precedenčen; tako po obsegu kot tudi s stališča odločnosti zaveznikov. Sloga in obseg sankcij sta Ruse presenetila, saj je bila prav domnevna nesložnost Zahoda v očeh Moskve osrednja premisa, ki naj bi rusko ruleto na bojišču prevesila v korist Kremlja. Poznavalec Rusije in nekdanje Sovjetske zveze Denis Mancevič v zvezi s tem ugotavlja, da je bila odločitev za uvedbo sankcij sicer smela, vendar se je Zahod uštel v svojih pričakovanjih, da bo njihov učinek hiter. "Sankcije niso orodje, ki bi lahko na kratki rok vplivalo na potek vojne," razmišlja Mancevič in dodaja, da je takšno prepričanje povsem zgrešeno. Njihov učinek, pravi, se bo pokazal na dolgi rok.
Preberi še
Zgodbe dneva: Prvi mož Fursa in predlog zakona o kreditni sposobnosti
Na enem mestu smo zbrali najodmevnejše članke dneva.
22.02.2023
Zgodbe dneva: Službe, Golob in vojaška oprema
Preverili smo, kdo so največji zaposlovalci v Sloveniji in kakšne plače nudijo.
20.02.2023
Med vsebinami, ki so pritegnile največ pozornosti, je bil tudi intervju z Lidijo Jerkič, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI). Za Bloomberg Adria je spregovorila o sodelovanju z vlado in napovedanih reformah, o trgu dela in plačah v javnem in zasebnem sektorju ter o davkih, ki vodijo v pravično družbo. "V Sloveniji plačujemo premalo davka. Predvsem lastniki kapitala so premalo obdavčeni, gledano širše pa premalo davka plačujejo predvsem informacijskotehnološke korporacije, ki so največji profiterji trenutne situacije," je med drugim povedala v intervjuju.
O davkih je govoril tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob, ki je v oddaji 24ur zvečer zagotovil, da bodo načrtovane davčne spremembe v veljavo stopile 1. januarja 2025. Ker sta proračuna za leti 2023 in 2024 sprejeta, se z davčno reformo ne mudi, pravi premier. Zato si bo vlada vzela dovolj časa, da bo lahko reformo pripravila v kakovostnem socialnem dialogu. Poudaril je, da so plače v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državami OECD obdavčene preveč, premoženje pa premalo. To bo ključna smernica davčne reforme, premoženje pa naj bi bilo obdavčeno progresivno.
.webp){kind=icon}
