Medtem ko se svetovna javnost sprašuje, za kakšne balone oziroma neznane leteče predmete gre ter kaj njihovo uničenje pomeni za odnose med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Kitajsko, je jasno vsaj to, s čim oziroma s kakšno vrsto orožja so bili ti sestreljeni.
Gre za izstrelke zrak–zrak, ki jih izdeluje ameriška korporacija Raytheon, ugotavlja Bloomberg. Raketa z oznako AIM-9X Sidewinder je dobro preizkušeno in poznano orožje v arzenalu ameriške vojske, ki ga uporabljajo tudi številne druge države zaveznice. Raytheon navaja, da njihovo protiletalsko orožje uporabljajo letalske sile 31 držav, med njimi tudi Južna Koreja, Združeni arabski emirati in Indonezija.
Čeprav gre primarno za orožje, s katerim so opremljena letala za napade na zračne cilje, je najnovejšo različico AIM-9X mogoče izstreliti tudi s tal, uporablja pa se lahko tudi za napade na kopenske cilje. Izstrelek, čigar zasnova sega v konec 50. oziroma začetek 60. let prejšnjega stoletja je moč namestiti na številna sodobna letala, vključno z letali F-16 Fighting Falcon in F-22 Raptor, s katerimi so bili doslej prestreženi oziroma sestreljeni vohunski baloni. Zaradi svoje vsestranskosti in dolgoletne operativne uporabe je izstrelek zabeležil že kar nekaj rekordov, ne nazadnje je najsodobnejše ameriško bojno letalo F-22 po njegovi zaslugi zabeležilo svojo prvo sestrelitev. Bloomberg navaja, da ameriško obrambno ministrstvo sicer ne želi razkriti natančnega števila tega tipa raket v svojem arzenalu, vendar je številka zelo verjetno precej visoka, saj je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da so ameriške letalske sile leta 2021 prejele že deset tisoč kosov AIM-9X.
Protiletalske rakete so v zračnih bojih in nazadnje pri sestrelitvi vohunskih balonov po mnenju strokovnjakov za obrambo ključni kosi orožja, saj njihova uporaba zmanjšuje tveganje za pilota, ki se lahko po izstrelitvi rakete umakne na varno razdaljo. Čeprav Sidewinder primarno ni bil zasnovan za uničevanje letečih predmetov, kot so baloni, je za razliko od radarsko vodenega orožja, kot je raketa srednjega dosega AIM-120 AMRAAM, cenejši. Poleg tega imajo ti izstrelki v primerjavi s slednjimi manj eksploziva, zato je verjetnost, da bi pri sestrelitvi uničili tudi tovor oziroma vohunsko opremo, manjša, je povedal upokojeni polkovnik ameriških zračnih sil Michael Pietrucha. Po njegovih besedah je njihova uporaba primernejša tudi z vidika načina delovanja. Senzorji v raketi namreč zaznavajo toplotni odtis tarče, s čimer jo usmerjajo do cilja, kar naj bi bilo za uničenje balonov in drugi letečih predmetov, ki niso nujno letala, bolj primerno. "Temu v prid govorita dva razloga. Podnevi balon segreva sonce, ponoči pa je balon toplejši v primerjavi z nočnim nebom," je dejal nekdanji vojni pilot. Tudi če leteči predmet ne ustvarja toplote, ga bodo lahko raketni senzorji še vedno zaznali, saj je "bolj pomembna temperaturna razlika med balonom in nebom", je dodal Pietrucha.
Sidewinder je bil prvi vodeni izstrelek s toplotnim iskanjem v operativni uporabi. Zgodnje različice je bilo mogoče uporabljati le na zelo majhnih razdaljah in samo podnevi. Svoj ognjeni krst je orožje doživelo v času vietnamske vojne. Po nekaterih ocenah naj bi bila to tudi najbolj razširjena raketa zrak–zrak v arzenalu ZDA in njenih zaveznic oziroma uporabnic njene oborožitve.
Ameriško obrambno ministrstvo želi v proračunskem letu 2023 naročiti 255 tovrstnih raket za 111,9 milijona ameriških dolarjev. Preračunano na posamezen kos oborožitve to pomeni, da vsaka raketa stane 439 tisoč dolarjev. Vendar so pri tem vključeni precejšnji popusti, ki veljajo za ameriško vojsko, medtem ko bodo morale druge države pri nakupu plačati tudi stroške dodatne opreme, delov in usposabljanja. Malezija je na primer leta 2011 želela nabaviti samo 20 raket AIM-9X-2 za 52 milijonov dolarjev, pri čemer so bili v nabavno ceno vključeni tudi omenjeni dodatni stroški.
.webp){kind=icon}