Iz švedskega državnega rudarskega podjetja LKAB so včeraj sporočili, da so njihovi geologi na severu Švedske odkrili največje nahajališče redkih kovin v Evropi. Redke kovine oziroma zemlje so pomembne za proizvodnjo številnih visokotehnoloških procesov in se uporabljajo tudi za baterije za električne avtomobile, vetrne turbine, prenosne elektronske naprave, mikrofone in zvočnike.
Nahajališče, ki so ga odkrili v bližini rudnika železove rude Kiruna, po navedbah LKAB vsebuje več kot milijon ton redkih kovin. "Nahajališče bi lahko postalo bistvenega pomena za zagotavljanje zadostnih količin redkih kovin, ki so nedvomno osrednjega pomena za zagotavljanje zelenega prehoda," je poudaril prvi mož podjetja Jan Mostrom.
Da bi lahko nahajališče v celoti raziskali in preverili možnosti za rudarjenje, naj bi po uvodnih ocenah trajalo nekaj let, so v podjetju še zapisali v sporočilu za javnost. Do začetka dejanskega rudarjenja bi lahko tako preteklo od deset do 15 let.
Švedska, ki je z novim letom prevzela predsedovanje Evropski uniji (EU), je odkritje predstavila ob obisku delegacije Evropske komisije. Švedska ministrica, pristojna za energijo, Ebba Busch je ob tem izpostavila nujnost zagotavljanja stabilnih virov redkih kovin, če se želi Unija odreči fosilnim gorivom in obenem doseči samozadostnost. "Elektrifikacija, samozadostnost Unije ter neodvisnost od Rusije in Kitajske se bodo začele v rudniku," je poudarila.
Najdba je pomembna tudi z vidika samooskrbe EU s strateškimi surovinami, ključnimi za razvoj sodobnih tehnologij in naprednih industrij 21. stoletja.
V Evropi namreč doslej ni bilo nahajališč redkih zemeljskih elementov, zato se je EU z njimi povečini oskrbovala z uvozom iz Kitajske, ki Evropi zagotavlja skoraj 98 odstotkov tovrstnih potreb. Po mnenju Evropske komisije naj bi se povpraševanje po teh elementih do leta 2030 povečalo za več kot petkrat, saj so potrebni za razvoj digitalnih in zelenih tehnologij.
.webp){kind=icon}