Dobro jutro. Dogajanje na domači politični sceni se je po uspešnem dogovoru vlade s sindikati javnega sektorja nekoliko umirilo. Vlada si je socialni mir oziroma – bolje rečeno – začasni mir povečini kupila z dvigom plač. Stavkovni sporazum z zdravniki napoveduje oblikovanje posebnega stebra znotraj plačnega sistema javnega sektorja, vlada pa je šolnike pomirila z dvigom plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede. Sto evrov več bodo dobili tisti, ki prejemajo minimalno plačo. Minister za delo Luka Mesec je ob tem napovedal tudi oblikovanje novega plačnega modela v javnem sektorju. V zvezi z višanjem plač se je oglasil predsednik računskega sveta Davorin Kračun, ki je izrazil dvom v vzdržnost tovrstnih posegov. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšna bosta cena za mir s sindikati in njegovo trajanje.
Korenite spremembe plač in preoblikovanje vladne ekipe
Vlada v dogovoru s sindikati javnega sektorja uporablja strategijo korenčka brez palice, saj se dogovori o višanju plač vrstijo drug za drugim. Po sodnikih, zdravnikih in učiteljih ter dvigu minimalne plače svoje zahteve pripravljata tudi sindikata poklicnih gasilcev in vojakov. Minister Mesec je omenil, da so prenove potrebne tudi kolektivne pogodbe, in v zvezi s tem napovedal nov dogovor o plačnem modelu. Zaslišanje pred pristojnimi odbori državnega zbora pa je včeraj uspešno prestalo pet bodočih ministrov. Slovenija bo tako dobila nove ministre za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za vzgojo in izobraževanje ter za naravne vire in prostor ter ministrici za infrastrukturo in digitalno preobrazbo.
Obvezno beleženje delovnega časa
Nova novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki jo je na včerajšnji seji potrdila vlada, naj bi zajezila kršenje določb o delovnem času. Novela prinaša obvezno uvedbo elektronskih evidenc delovnega časa za podjetja, ki jim je bila izrečena globa zaradi kršitev delovne zakonodaje. Za ostala podjetja sprememb ne bo, je povedal pristojni minister Luka Mesec. Delavci, ki bodo menili, da so jim kršene pravice glede delovnega časa, bodo tako od delodajalca lahko zahtevali uvedbo elektronskega beleženja delovnega časa. Na ta način bodo dobili tudi sprotni vpogled v opravljeno število delovnih ur in nadur.
Vpliv dviga inflacije na depozite
Če so imeli previdni varčevalci v zadnjih letih na izbiro relativno majhen nabor naložb, se ta percepcija ob vse višjih obrestnih merah spreminja. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bodo nepremičnine še vedno bodo prva naložbena izbira, saj postajajo bančni depoziti vse bolj zanimivi. Ponudba depozitov namreč raste – a se obrestne mere ne višajo povsod z enakim tempom.
Najbolj brani članki minulega dne
1. Januarske dražbe, ki jih ne smete zamuditi
2. Bernard, NGEN: Subvencije za električne hranilnike in kotacija na borzi
3. Brilli: Višji depoziti bi lahko zmanjšali zanimanje za stanovanja
4. Korenite spremembe plač: Minimalne precej višje, zdravnikom nov steber
5. Seznam: Najdražji novi avtomobili Slovencev v letu 2022
Trgi na obeh straneh Atlantika optimistično
Evropski borzni indeksi so današnje trgovanje zaključili v zelenem. Pridobivajo tudi osrednji indeksi čez lužo, saj se ob umirjanju inflacije in milejših napovedih gospodarske rasti na obeh straneh Atlantika na borze vrača nekaj optimizma. Trend rasti zadnjih dni nadaljuje tudi nafta. Osrednji indeks evroobmočja Eurostoxx 50 je dan končal 0,66 odstotka nad gladino ob dobri predstavi industrijskih podjetij, kot so Siemens, Airbus in Safran, ter naftnih velikanov Total in Eni. Optimizem zaradi umirjanja ameriške inflacije je na Wall Streetu sprožil draženje delnic, povečala so se tudi pričakovanja, da bo centralna banka Federal Reserve opustila serijo agresivnih dvigov obrestnih mer.
.webp){kind=icon}
