Upokojitev takoj, ko je možno? 24 odstotkov bi podaljšalo delo

Upokojitev ne predstavlja obvezne dolžnosti. Marsikdo se odloči, da bo ob izpolnitvi pogojev za upokojitev svoje delo opravljal še naprej. Koliko zaposlenih razmišlja o podaljšanju delovne aktivnosti?

O podaljšanju delovne aktivnosti razmišlja vse več starejših nad 46 let, in sicer kar 24 odstotkov zaposlenih. Večina bi podaljšala delovno aktivnost do tri leta po izpolnitvi polne delovne dobe.

Precej manj o podaljšanju delovne dobe razmišljajo mlajši od 46 let; teh je le deset odstotkov. Prav tako bi večina podaljšala delovno aktivnost za največ tri leta. Nekateri bi delali celo več kot pet let po izpolnitvi pravic za upokojitev. Teh je pri starejših zaposlenih štiri odstotke, pri mlajših pa le dva, kaže raziskava javnega mnenja Medgeneracijsko sodelovanje na delovnem mestu, ki jo je novembra izvedla družba Aragon v okviru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo. V raziskavi je sodelovalo 603 anketirancev v starosti od 20 do 70 let. Med njimi je bilo 385 zaposlenih.

Raziskava kaže, da kar 44 odstotkov mlajših zaposlenih o upokojitvi sploh še ne razmišlja, medtem ko o tem razmišlja 19 odstotkov starejših zaposlenih. 37 odstotkov mlajših zaposlenih in 50 odstotkov starejših namerava ostati aktivnih do izpolnitve pogojev polne delovne dobe.

Kdo so starejši in kdo mlajši zaposleni?

Starejši so bolj izkušeni, mlajši bolj digitalno pismeni, pravijo. Kdo pa so pravzaprav starejši zaposleni in kakšne so njihove kompetence? Vse je namreč stvar percepcije. Kar 55 odstotkov vprašanih je v raziskavi kot starejše delavce označilo ljudi v starostni skupini od 51 do 60 let. Podrobneje, zaposleni, stari od 20 do 45 let v statistično značilno višji meri kot "starejše zaposlene" označujejo osebe, stare od 41 do 50 let. Zaposleni, ki so stari od 46 do 70 let pa kot "starejše zaposlene" označujejo osebe, ki so stare 61 let ali več, so pokazali podatki raziskave.

Katere lastnosti so v raziskavi pripisali določenim starostnim skupinam?

Kaj pomeni podaljšanje delovne aktivnosti?

Kot smo pri Bloomberg Adria že pisali, gre pri podaljšanju dela za t. i. dvojni status. To pomeni, da ima oseba, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in ostane v zavarovanju za polni delovni oziroma zavarovani čas, poleg plačila za delo tudi pravico do izplačila dela pokojnine v višini 40 odstotkov starostne pokojnine. Do te bi bila oseba upravičena na dan njene uveljavitve in najdlje za obdobje treh let. Ko triletno obdobje poteče, se del pokojnine izplačuje v višini 20 odstotkov, so povedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.