Seznam: Hitro rastoče zvezde zdravstva

Pri iskanju najhitreje rastočih podjetij iz zdravstvene dejavnosti smo si pomagali s seznamom najhitreje rastočih podjetij, ki ga vsako leto pripravi Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Katera podjetja so se uvrstila med najhitreje rastoča v zdravstveni dejavnosti po prihodku in dodani vrednosti na zaposlenega? Je epidemija vplivala na uspeh in hitro rast podjetij?

Ajpesov seznam hitro rastočih podjetij obsega 4.145 podjetij. Tokrat smo izluščili podjetja iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Takih podjetij je 156. Podjetja iz te panoge so v lanskem letu skupaj ustvarila dobrih 209 milijonov evrov prihodkov in dobrih 49 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). V povprečju so imela dobrih 82 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Hitro rastoča podjetja iz teh panog so lani zaposlovala okoli 1.165 ljudi.

Kako je z razvojem zdravstva v Sloveniji? "Sestavni elementi v zdravstvenem sistemu so na mestu. Najbolj nam šepa koordinacija zdravstvenega sistema oziroma dejstvo, da ni jasno, kdo je za kaj odgovoren," meni Petra Došenović Bonča, profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete. Dodaja, da smo v Sloveniji zelo rigidni in se tiho prilagajamo spremembam. Nadaljuje še, da bi bilo treba košarico zdravstvenih storitev spreminjati in imeti bistveno fleksibilnejšo mrežo. Če naš zdravstveni sistem primerjamo mednarodno, so zanj še vedno značilni nizki izdatki iz žepa za zdravstvo, kar je nekoliko povezano tudi z našim "zloglasnim" dopolnilnim zavarovanjem, še pove Došenović Bonča.  

V Sloveniji smo zdravstvu v letu 2020 namenili okoli 4,5 milijarde evrov; nekoliko več denarja se je v zadnjih letih namenilo zaradi covida-19. Običajno za zdravstvo namenimo 8,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Viri so omejeni in z njimi ne moremo zagotoviti vse potrebne oskrbe. "Zaradi spreminjanja potreb je treba prilagajati to, kar je v košarici, mi pa bi v košarico samo dodajali. Vendar tako ne gre," opozarja Došenović Bonča. Po njenem se je treba vprašati, kaj je tisto, kar moramo zagotoviti vsem po načelih solidarnosti, in katere so stvari, ki jih lahko ljudje plačamo ali vsaj doplačamo iz žepa, še dodaja Došenović Bonča.  

Kdo so torej hitro rastoči v zdravstvu

Na Ajpesovi lestvici hitro rastočih smo poiskali podjetja, ki sodijo v dejavnost zdravstva. Podjetja smo rangirali po prihodkih in dodani vrednosti na zaposlenega.

Na vrhu lestvice hitro rastočih podjetij iz zdravstvene dejavnosti po prihodkih je podjetje GroMed, ki se uvršča tudi na drugo mesto na lestvici dodane vrednosti na zaposlenega. V letu 2021 so beležili 12,6 milijona evrov prihodkov in dobrih 539 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Podjetje je lani beležilo eksplozivno rast prihodkov, in sicer so se povečali za več kot 50-krat. V podjetju, ki se ukvarja z otorinolaringologijo, so vse do leta 2021 v povprečju ustvarili več kot 200 tisoč evrov prihodkov.

Ko smo jih želeli vprašati za komentar o njihovi eksplozivni rasti, smo na njihovi strani, ki so jo postavili za hitro testiranje na covid-19, naleteli na zapis, da so s 14. novembrom letošnjega leta zaprte vse njihove lokacije po Sloveniji. Na podjetje smo se obrnili tako prek telefona kot elektronske pošte, a odgovora v času priprave prispevka nismo prejeli.

Odgovor na vprašanje, zakaj takšna eksplozivna rast, smo našli v aplikaciji za prikaz porabe javnih sredstev Erar. Podjetje je samo od zavoda za zdravstveno zavarovanje v letu 2021 prejelo dobrih 7,4 milijone evrov, od ministrstva za zdravje 103 tisočake in razliko od manjših plačnikov. Po podatkih Erarja je razvidno, da je podjetje vse do sredine letošnjega novembra ponujalo testiranje na covid-19. Skupaj je iz javnih sredstev letos prejelo 5,4 milijona evrov, največ od zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Na vrhu je tudi klinika Estetika Fabjan. Kot navajajo na spletni strani, so največja estetsko-dermatološka klinika v Sloveniji. V letu 2021 so beležili dobrih 9,8 milijona evrov prihodkov. Z dobrih 8,3 milijona evrov prihodkov se na tretje mesto na lestvici uvršča diagnostični laboratorij Adria lab. Po podatkih njihove spletne strani so laboratorij pod imenom Adria lab ustanovili leta 1993, v letu 2007 pa so ga priključili svetovni mreži laboratorijev pod skupnim imenom SYNLAB. Delujejo kot prvi in največji zasebni diagnostični laboratorij v Sloveniji z več kot 25-letno tradicijo. 

Na naši lestvici TOP 20 po dodani vrednosti na zaposlenega se z dobrimi 547 tisočaki najvišje uvršča podjetje Medicross, v katerem so specializirani za opravljanje vseh vrst reševalnih prevozov. Opravljajo storitve samoplačniškega reševalnega prevoza v Sloveniji in po celem svetu, nudijo pa tudi druge storitve. 

Visoko na seznamu se je z dobrimi 378 tisočaki znašlo tudi podjetje Digitalna slikovna diagnostika, ki se v glavnem  ukvarja z medicinsko diagnostiko. Z dobrimi 367 tisočaki sledi Medical Fabjan, kjer – kot navaja njihova spletna stran – nudijo širok spekter estetskih posegov, dermatologije, ginekologije in estetskih zobozdravstvenih storitev. Sodelujejo tudi z Estetiko Fabjan. Stoodstotna lastnica Medical Fabjan je namreč Tina Fabjan, iz spletne strani pa je razvidno, da sta Tina Fabjan in estetski kirurg Matic Fabjan iz Estetike Fabjan zakonca. Estetika Fabjan je družinsko podjetje, v katerem je oče Marjan 52-odstotni lastnik, mama Zorica ima 25-odstotni delež, trije otroci (Matic, Gašper in Živa) pa imajo vsak po osemodstotni delež. 

Naslednje visoko uvrščeno podjetje na lestvici je z dobrimi 240 tisočaki Juventina Clinic, kjer po podatkih spletne strani nudijo zdravstveno pomoč na področjih kirurgije, zobozdravstva, pediatrije in kozmetike za vse starostne skupine. 

"Ljudje zdaj več investirajo v zdravje kot pred epidemijo"

Z vprašanji o receptu za hitro rast podjetij in vplivu covida-19 na njihovo delovanje smo se obrnili na večino podjetij z našega seznama, od njih pa prejeli odziv, da so prezasedeni in da na vprašanja nimajo časa odgovarjati. Na vprašanja so se odzvali v očesnem centru VIDIM, ki se na naši lestvici po prihodkih uvršča na 17. mesto. K njihovi rasti je pripomoglo tudi obdobje covida-19, pravijo. Velik vpliv so imele tudi maske, ki smo jih nosili v času epidemije. "Ljudem so se rosila očala, kar jih je motilo pri opravilih. Zaradi tega so se pogosteje odločali za očesne operacije za odpravo dioptrije."

K hitri rasti je vplivalo tudi delo od doma, saj so se zaradi tega povečale očesne težave. Zaradi epidemioloških ukrepov so se s pacienti ukvarjali individualno, zato so jim lahko ponudili boljšo kakovost storitev. Posledično je to pomenilo več novih pacientov. "Ljudje so začeli bolj ceniti svoje zdravje in so pripravljeni v zdravje investirati več kot pred epidemijo. Manj so trošili za potovanja, zato jim je ostajalo več denarja za tovrstne očesne operacije," dodajajo. Inflacija in višje cene jih zaenkrat ne skrbijo, skrbi pa jih, kako bodo odreagirali ljudje, ki čutijo inflacijo. "Zaenkrat ni opaziti zmanjšanega povpraševanja po naših storitvah, ne vemo pa, kaj bosta prinesla zima in morebitno poglabljanje energetske krize," zaključijo v podjetju VIDIM.

Razlogi za hiter razvoj zasebnega zdravstva

"Kaj je javno zdravstvo in kaj je zasebno, je definirano s tem, kako plačujemo za zdravstvene storitve," pojasnjuje profesorica Došenović Bonča. Da se tržno zdravstvo hitro razvija, sta pomembna dva razloga, dodaja.

- Prvi razlog: Meje trga so definirane z mejami zdravstvene košarice zdravstvenih storitev. Še vedno pa obstaja potreba po storitvah, ki jih ne vključujemo v javno financirano zdravstveno košarico. Ljudje poskušajo glede na zmožnost plačila priti do njih. Da se tržno zdravstvo razvija hitro, je zelo povezano s tem, da si tudi ljudje želijo teh storitev, jim te storitve prinašajo korist in so zmožni in pripravljeni za te storitve plačati, še pove Došenović Bonča. 

- Drugi razlog: Trg zasebnega zdravstva se lahko razvija tudi stihijsko zaradi slabosti javnega zdravstvenega sistema, nadaljuje sogovornica. Če imamo v javnem zdravstvenem sistemu nezadovoljene potrebe, dolge čakalne vrste, če ljudje manj zaupajo javnemu zdravstvenemu sistemu, se lahko zgodi to, da se na trgu ponujajo storitve, ki so sicer vključene v košarico javnega zdravstva. V tem primeru gre v principu za nastanek vzporednega zdravstvenega sistema.

Da se razvija trg v delu storitev, ki niso vključene v javno košarico, je povsem normalno. Da se zasebni trg stihijsko razvija zaradi slabosti javnega sistema, je treba nasloviti resneje. Za hitro rast trga ni kriv trg, ampak to, da ne uredimo javnega zdravstvenega sistema, dodaja Došenović Bonča.

Prihodnost zdravstva

Zdravstvo ponuja veliko priložnosti za digitalizacijo in izboljšanje procesov zdravljenja, prav tako za zdravstvo namenjamo vedno večji delež BDP. V prihodnosti bo zanimiva tudi farmacija, znotraj katere je precej priložnosti za razvoj novih zdravil in izdelkov. Tudi poraba zdravil je vedno večja, pove Lovro Gruden, direktor poslovnega svetovanja pri Indigo consulting, ki je del skupine Pristop.

Razvojna območja, brez katerih si preprosto več ne bomo predstavljali našega življenja, je napovedal tudi Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Eno od njih je tudi s področja zdravstva. Pravi, da gre za genetsko in osebno medicino, ki jo je oznanila tehnologija mRNK in jo poznamo iz cepiv proti covidu-19. Ta tehnologija je povezana s preboji na področjih umetne proizvodnje človeških organov, kot je na primer tiskanje ledvic s 3D-printerji, ter različnih terapij in zdravil ter z razvojem aparatov in priprav, ki jih lahko uporabljamo v takšni medicini.