Kot kaže, se nam v Sloveniji obetajo pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma dolgotrajne oskrbe. Trenutna vlada je namreč na eni izmed zadnjih sej pred zamenjavo oblasti sprejela tudi Nacionalni reformni program, ki ga države članice sprejemajo vsako leto in ki predstavlja podlago za črpanje evropskih sredstev. Dokument vsebuje napoved strukturnih reform, ki so ključne za srednjeročno in dolgoročno stabilnost javnih financ ter odgovarjajo na demografske izzive v Sloveniji.
»Slovenija je med državami članicami EU edina, ki je naslovila vsa specifična priporočila v okviru evropskega semestra v svojem Načrtu za okrevanje in odpornost,« so zapisali v vladnem sporočilu za javnost. »Reforme in ostali ukrepi ter načrtovane investicije bodo tako naslovile ključne izzive ter prispevale k trdni in stabilni gospodarski rasti«.
Nacionalni reformni program vključuje štiri ključna področja: produktivnost, vključujoča rast, trajnostna rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti. Ključne reforme, predvidene v sprejetem programu, so pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma dolgotrajne oskrbe. Vlada je poseben poudarek namenila tudi strategije digitalne preobrazbe, z izvedbo katere želi do leta 2030 Slovenijo umestiti me pet najbolj digitaliziranih držav v EU.
Poleg digitalizacije so v programu kot ključne investicije navedene investicije v pravičen zeleni prehod in v železniško infrastrukturo, ki omogoča trajnostno mobilnost z nizkimi emisijami toplogrednih plinov. V luči vse-evropskega prizadevanja za opuščanje fosilnih goriv vlada napoveduje tudi ambiciozne ukrepe v naslednjih mesecih.
Vlada je sprejela tudi Program stabilnosti 2022, ki naslavlja ekonomske izzive, s katerimi se soočajo slovenska gospodinjstva, gospodarstvo in država. Zadolženost Slovenije po zastavljenem načrtu ne bo presegla ciljnih vrednosti, določenih v odloku o pripravi proračuna od 2022 do 2024. Skupni dolg sektorja države trenutno znaša slabih 75 odstotkov BDP.
.webp){kind=icon}
