Pokojninske rente: Do 12 odstotkov v roke upravljavcem

Drugemu pokojninskemu stebru se po napovedih ministrstva za delo obeta pospešek vplačil, saj naj bi bili glede na načrtovano pokojninsko reformo v dodatno pokojninsko zavarovanje samodejno vključeni vsi zaposleni. To pa je glasba za ušesa pokojninskih družb, saj so ravno provizije njihov glavni prihodkovni vir. Stroškov pa ne zaračunajo le v času vplačevanja, temveč tudi za izplačevanje pokojninskih rent.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketije na ministrstvu pripravljajo predlog, ki bi v sistemu dodatnih pokojnin vključil vse zaposlene, te pa bi se nato lahko odločili za izstop.

Gre za tako imenovani sistem opt-out, po katerem so vključeni v shemo vsi razen tistih, ki se odločijo za izstop. To je obrnjena logiko običajnega sistema, ki je v Sloveniji v veljavi zdaj, po katerem se mora posameznik aktivno odločiti za vstop v shemo (tako imenovani opt-in).

Lani je za dodatno pokojnino varčevalo več kot 613 tisoč Slovencev, upravljavci pa so upravljali več kot 3,3 milijarde evrov. Na ta sredstva nato v pokojninskih družbah v odstotku zaračunajo provizije, ki pa so zakonsko omejene. Preverili smo, koliko privarčevanih sredstev nikoli ne bo prišlo v roke upokojencev.

Dodatno pokojninsko zavarovanje sestavljata dve fazi: in sicer faza varčevanja (vplačila in plemenitenje teh sredstev) ter faza izplačevanja (izplačevanje pokojninske rente na podlagi privarčevanih sredstev). Dodatna pokojnina se namreč izplačuje v obliki pokojninske rente, ki jo lahko izplačuje zavarovalnica in pokojninska družba.

V fazi varčevanja zakon zavarovalnicam, pokojninskim družbam ter vzajemnim in krovnim pokojninskim skladom dovoljuje, da stroški dosegajo največ pet odstotkov. Razdeljeni so v tri kategorije:

• vstopni stroški, ki se obračunajo ob vsakem plačilu premije ‒ omejeni so na 3 odstotke
• provizija za upravljanje, ki se obračuna od čiste vrednosti sredstev sklada ‒ omejena na 1 odstotek
• izstopni stroški, ki se obračunajo v odstotku od zneska izplačila ‒ prav tako znašajo do 1 odstotka

Feketija je v intervjuju za Bloomberg Adria sicer ocenil, da je pri navedenih provizij nekaj rezerve za znižanje, s čimer pa se v pokojninskih družbah le stežka strinjajo, smo poročali. Na vprašanje, ali bi lahko trenutno veljavno najvišjo mejo provizij spustili, so na ministrstvu odgovorili, da se bodo o nadaljnjem znižanju teh meja še pogajali.

Stroški izplačevanja rent zakonsko omejeni na 12 odstotkov

Stroški pa se obračunavajo tudi ob prehodu v pokoj. Takrat namreč nastopi faza izplačevanja prihrankov prek tako imenovanih pokojninskih rent, ki je podrobneje urejena s pravilnikom o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente. Pravilnik je začel veljati pred desetimi leti.

Pred sprejemom omenjenega pravilnika je bilo področje izplačevanja pokojninskih rent skoraj neurejeno. Glavni del pravilnika – vsaj tako se zdi – je bila torej določitev najvišje višine stroškov, ki se lahko upoštevajo v izračunu pokojninske rente. Ta je postavljena pri 12 odstotkih od pokojninske rente. 

"Gre za zgornjo mejo stroškov, ki si jo lahko izplačevalci pokojninskih rent obračunajo, za katero so zavarovalnice in pokojninske družbe v postopku sprejemanja pravilnika dokazovale, da je določena prenizko in ne bo omogočala izplačevanja pokojninskih rent brez izgub," so na portalu za predlagam vladi pojasnjevali na ministrstvu za delo. 

Tako lahko razumemo, da bi si verjetno izplačevalci pokojninskih rent brez takšne določbe zagotovo obračunali še višje stroške.

Kot so sicer navedli na ministrstvu, je od uveljavitve pravilnika minilo že več kot 10 let, trg izplačevanja pokojninskih rent pa se je v Sloveniji v tem času že nekoliko razvil. "Zavarovancem bi bilo treba ponuditi več možnosti izbire pri oblikah pokojninskih rent, ki bi morale biti ob zmanjšanju tveganj za izplačevalca tudi stroškovno ugodnejše za zavarovance," so zapisali lani, ko se je začelo govoriti o pokojninski reformi. 

Kolikšni so stroški domačih pokojninskih družb?

Pokojninske družbe, ki omogočajo dodatno pokojninsko zavarovanje, praviloma stroške upoštevajo kar pri izračunu pokojninske rente. Sicer pa so navedeni v pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent.

Kot pravijo na ministrstvu za delo, stroški nakazila pokojninske rente zagotovo niso edini strošek izplačevalca pokojninske rente, ki ga mora ta upoštevati pri izračunu pokojninske rente. "Upoštevati je treba namreč tudi stroške glede oblikovanja in poslovanja kritnega sklada, iz katerega se izplačujejo pokojninske rente; različna tveganja, ki jim je izpostavljen izplačevalec (dolgoživost, tržna tveganja …)," navajajo. 

Pri nas deluje pet pokojninskih družb, primat pa ima Modra zavarovalnica, ki upravlja tudi prihranke zaposlenih v javnem sektorju. Ti so v drugi pokojninski steber že zdaj samodejno vključeni ob zaposlitvi.

Kot so navedli v pokojninskem načrtu, se vstopni stroški izračunavajo v odstotku od enkratne vplačane premije za zavarovanje pokojninske rente in dosegajo do štiri odstotke. Posebej pa obračunajo stroške, povezane z izplačevanjem ali nakazovanjem pokojninske rente (administrativni stroški zavarovanja), in sicer ob vsakokratnem izplačilu. Administrativni stroški zavarovanja obsegajo do osem odstotkov vrednosti izplačane pokojninske rente.

"V nobenem primeru skupni stroški, ki se lahko upoštevajo v izračunu pokojninske rente, ne znašajo več kot 12 odstotkov od pokojninske rente, ki je izplačana zavarovancu. Stroškov ne nameravamo višati," so zapisali pri Modri zavarovalnici. 

Nekoliko nižji so stroški pri drugih ponudnikih dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri Triglav pokojninski družbi so stroški izplačil pokojninskih rent določeni v 10. členu pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninskih rent iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. 

"Vstopni stroški pri Triglav pokojninski zavarovalnici so največ štiri odstotke od vplačila, stroški izplačevanja pa največ šest odstotkov od pokojninske rente," je navedeno v načrtu. Kot pa so za Bloomberg Adria sporočili iz Skupine Triglav, v prihodnje ne izključujejo možnosti sprememb teh stroškov.

Podobno visoki so tudi stroški pri Savi pokojninski. Začetni stroški so 1,5 odstotka ali največ 900 evrov od vplačila, nato pa stroški izplačevanja v zajamčenem obdobju dosegajo 8,5 odstotka od izplačane rente. Kot sicer pravijo v Savi, so stroški izplačevanja pokojninskih rent upoštevani že v izračunu rente in se razlikujejo glede na tip izbrane rente. 

"Zaradi načina upoštevanja stroškov izplačevanja jih pri obstoječih rentah ni mogoče spreminjati, pa tudi za nove rente v prihodnjem letu ne načrtujemo spreminjanja teh stroškov," v nasprotju od Skupine Triglav zatrjujejo v Savi pokojninski.

Stroškov ne nameravajo dvigovati niti v Generali zavarovalnici, kjer za pokrivanje administrativnih stroškov odvzamejo pet odstotkov pokojnine. Poleg administrativnih pa zaračunajo še vstopne in izstopne stroške. Vstopni stroški se zaračunajo v odstotku vplačila v kritni sklad v maksimalni višini pet odstotkov. Izstopni stroški v primeru odkupa zajamčenega dela dodatne pokojnine se v skladu s pokojninskim načrtom zaračunajo v odstotku od zneska izplačila v maksimalni višini enega odstotka.

Najnižje stroške za zdaj obračunajo pri Pokojninski družbi A, kjer se po trenutno aktualnem pokojninskem načrtu prejemniku rente obračunava administrativni strošek v višini petih odstotkov izplačila. "Ta strošek je nadomestil preteklo provizijo za upravljanje sredstev v skladu izplačevanja rent, kjer so investirana sredstva prejemnikov rent," je pojasnil Žiga Vižintin, direktor pokojninskih zavarovanj pri Pokojninski družbi A. 

Poleg tega stroška se obračuna ob sklenitvi rente še dvoodstotni vstopni strošek od vplačane zavarovalne premije. Skupaj tako stroški dosežejo sedem odstotkov, a naj bi po naših neuradnih informacijah administrativni strošek po novem povišali na osem odstotkov. Ob tem dvigu bi stroški skupaj dosegli 10 odstotkov, kolikor zaračunava večina njihovih konkurentov. Ali nameravajo stroške dvigniti, uradno niso komentirali.

Koliko milijonov so izplačali upokojencem?

Pri Modri zavarovalnici so nekaj manj kot 47 tisoč prejemnikom rent izplačali skupaj 38 milijonov evrov. "Z upravljanjem kritnega sklada za izplačevanje pokojninskih rent smo ustvarili presežni donos, del katerega smo v skladu s Pokojninskim načrtom razdelili v obliki trajnega povišanja rent," so sporočili iz Modre. Renta se je letos tako povišala 24.450 prejemnikom.

Obrestna mera, upoštevana pri odmeri rente, je namreč zajamčena. "Ob doseganju manjših donosov, ki ne dosegajo vračunane obrestne mere,  primanjkljaj pokrivamo iz jamstvenega kapitala zavarovalnice. Ob doseganju večjih donosov, ki presegajo vračunano obrestno mero, se presežni donos zavarovancem prizna kot trajno povečanje rente," so pojasnili v Modri.

Druga po višini izplačanih rent je Pokojninska družba A, kjer so lani izplačali za 3,1 milijona evrov dodatnih pokojnin, prejemnikov rent pa je bilo 3.524.

Pri Generali zavarovalnici je lani prejemalo dodatno pokojninsko rento 466 zavarovancev, ki je v letu 2023 skupaj prejelo izplačanih 508.491 evrov. "To pomeni, da je vsak naš zavarovanec vsak mesec v povprečju prejel skoraj sto evrov dodatne pokojnine. Če upoštevamo še, da smo začeli z dodatnim pokojninskim varčevanjem komaj leta 2002 in da so zneski vplačil v drugi steber relativno nizki, je višina dodatne pokojnine dobra," ocenjujejo.

Pri Savi pokojninski so navedli le, koliko je bilo prejemnikov rent in njihova višina v lanskem decembru, saj se po njihovih pojasnilih število prejemkov rent po mesecih spreminja. Takrat so imeli 2.127 prejemnikov rent, ki so jim (v decembru)  izplačali 261.280 evrov dodatne pokojninske rente.

Enkratno izplačilo ekstremno visoko obdavčeno

Pregledali smo, kakšna pa je obdavčitev upokojencev ob rednem prenehanju in odločitvi za izplačilo v eni od oblik dodatne pokojnine. Klasična renta je namreč izplačilo enakomernih zneskov ves čas izplačevanja. Sestavljena renta je izplačilo različno visokih zneskov: višjih v prvem obdobju in nižjih v drugem.

Če je od vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje minilo manj kot 10 let, se privarčevana sredstva, ki so namenjena izplačilu pokojninske rente, zmanjšajo za davek od prometa zavarovalnih poslov v višini 8,5 odstotka. Sicer so oproščeni tega davka.

Za pokojninske rente je priznana 50-odstotna davčna olajšava pri poračunu dohodnine. V davčno osnovo se tako upošteva le polovica izplačane pokojninske rente, druga polovica je brez obdavčitve. Dejanska obdavčitev pokojninske rente je za večino upokojencev po navedbah pokojninskih družb večinoma med dvema in petimi odstotki izplačane pokojninske rente. 

Pokojninske družbe pa omogočajo tudi izredno prenehanje, ko privarčevana sredstva izplačajo v enkratnem znesku, a z določenimi omejitvami. 

Pri odločitvi za izplačilo sredstev v enkratnem znesku že pokojninske družbe same opozorijo na visoko davčno obremenitev, ki lahko vpliva tudi na druge socialne transferje.

Če se torej odločite za izplačilo odkupne vrednosti, se od zbranih sredstev obračuna odstotek izrednih izstopnih stroškov, 8,5-odstotni davek na zavarovalno storitev (če želite sredstva dvigniti prej kot 10 let po sklenitvi zavarovanja) ter 25 odstotkov akontacije dohodnine – sledi še končni poračun pri letni dohodnini. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar