.webp){kind=icon}
Pred 205 leti je umrl prvi in za zdaj edini večji mecen v slovenskem prostoru Žiga Zois. Kot mecen je materialno podpiral napredne slovenske razsvetljence. "Zoisa v primerljivem formatu danes ni, ne finančno in še manj intelektualno," meni ekonomist Bogomir Kovač. Kot dober približek navaja Janeza Škrabca, direktorja ribniškega podjetja Riko. Veliko pogostejše kot meceni pa so danes fundacije, ki jih večinoma ustanavljajo športniki in podjetniki.
Škrabec je osnoval Ustanovo patra Stanislava Škrabca in je dolgoletni poslovni podpornik kulture, na domači Hrovači pa tudi drugod. Prek fundacije je tesno vpet v širše poslanstvo znanstveno-kulturne dediščine in širše strokovne dejavnosti jezikoslovja. Poleg Škrabca omenjajo tudi Jožeta Mermala, predsednika upravnega odbora BTC, ki je med prvimi pomagal tudi po avgustovskih poplavah. "Mermal je prvi teden po poplavah hodil po vasi in delil kuverte," so v Tarči povedali krajani.
"Podjetja oziroma gospodarske družbe niso samostojni otoki in njihov uspeh ni razviden le iz bilanc. Gospodarske družbe del sebe in del ustvarjenih vrednosti morajo pustiti v svojem okolju," je za Bloomberg Adria povedal Mermal.
Preberi še
ESG standardi vplivajo na financiranje projektov
Spremembe v procesih odobravanja kreditov bodo občutili potrošniki in podjetja.
27.12.2023
Bruselj: O trajnostnem vplivu bo moralo poročati 50 tisoč podjetij
Prva poročila o trajnostnem razvoju bodo objavljena v 2025 za proračunsko leto 2024.
02.08.2023
ESG standardi trkajo na vrata. Kaj pomenijo v praksi?
Cilj evropske direktive o poročanju podjetij o trajnosti modernizacija in krepitev družbene in okoljske odgovornosti podjetij.
26.05.2023
STA
BTC bo spomladi praznoval 70. obletnico ustanovitve, po besedah Mermala pa so se nenehno zavzemali za projekte, ki ne prinašajo dodane vrednosti le podjetju, temveč tudi širši družbeni skupnosti in prihodnjim generacijam. Med pomembnejšimi projekti navaja mednarodne ženske skoke za tekmovanje FIS, Maraton Franja BTC City in gledališče.
"Družbeni projekti, v katerih je sodelovala družba BTC, so me navdihnili, da sem postal mecen tudi sam osebno. To je poslanstvo, ki se človeku vedno obrestuje," pravi Jože Mermal.
Se mecenstvo izplača?
Dobrodelnost podjetij je sicer v sodobnosti po besedah Kovača del družbene odgovornosti, ta pa je del trajnostnega razvoja, ko ne šteje zgolj dobiček, temveč tudi socialna vključenost, drugačen odnos posla do narave in ljudi. "Ker je družbeno odgovornost podjetij in blaga, menedžerjev in zaposlenih veliko bolj pomembna, je lahko mecenstvo eden pomembnih dejavnikov poslovne verige vrednosti," je prepričan Kovač.
Tu so danes pomembni standardi ESG ‒ evropsko merilo družbeno odgovornega delovanja. "Če nam mecenstvo povečuje družbeno odgovornost in to lahko merimo, s tem povečujemo družbenorazvojni odtis in s tem tudi poslovne rezultate. Potem se mecenstvo, kot pravimo ekonomisti, izplača," poudarja Kovač.
STA
Po besedah Mermala je v Sloveniji na žalost premalo zoisov. "Številni si ne predstavljajo, kakšno veselje in užitek je, da lahko razvijaš talent, pogum, vztrajnost tudi zunaj podjetja," dodaja Mermal.
Fundacije športnikov in podjetnikov
Čeprav mecenov v sodobnem času ne poznamo, pa v javnosti pogosto omenjajo različne fundacije. Te so priljubljene predvsem med športniki. Pri nas so najbolj znane: Fundacija Tadeja Pogačarja, ki podpira raziskave glede razvoja raka, Fundacija Uresničimo sanje Luke Dončića, ki pomaga otrokom, pa tudi Fundacija Primoža Rogliča, ki je bila ustanovljena za financiranje in spodbujanje razvoja kolesarstva pri osnovnošolskih otrocih.
Poleg športnikov fundacije ustanavljajo tudi nekateri podjetniki. Omenimo dve: Fundacijo Login5, ki jo je osnoval nekdaj najbogatejši (zdaj še nekdanji) zakonski par Samo in Iza Login in razvija rešitve za trajnostno kmetijstvo, pa tudi Fundacijo Boštjana Bandlja, lastnika podjetja Belektron, ki pomaga mladim staršem s plačilom vrtčevskih oskrbnin.
Svojevrstno družbi pomaga tudi novomeško podjetje Krka, ki vsako leto že več kot 50 let podeljuje Krkine nagrade. Gre za obliko sodelovanja raziskovalnih in izobraževalnih ustanov s podjetjem.
Med meceni danes tudi najbogatejši zemljani
Mecenstvo je v zgodovini doživelo nekaj zlatih obdobij. Takšen primer je renesansa, ko je umetnost z mecenstvom, v povezavi z arhitekturo, trgovino in bančništvom, razvijala gospodarstvo. "V 19. in 20. stoletju so potem ustvarili shizmo med umetnostjo in gospodarstvom, kultura pa je postala bolj domena državnega, javnega financiranja, subvencije so nadomestile mecenstvo," pojasnjuje Kovač.
Danes med meceni oziroma ustanovitelji fundacij najdemo nekatere najbogatejše in najvplivnejše zemljane. Ustanovitelj tehnološkega velikana Meta Mark Zuckerberg je skupaj s svojo ženo Priscillo Chan ustanovil Chan Zuckerberg Initiative, ki se osredotoča na podporo izobraževalnim, znanstvenim in kulturnim projektom.
STA
Prav tako umetnost podpira najbogatejši Evropejec Bernard Arnault, ki je predsednik in izvršni direktor konglomerata luksuznih izdelkov LVMH. Osnoval je Fundacijo Louis Vuitton, francoski muzej umetnosti in kulturni center.
Med svetovno znanimi meceni so omenjali tudi Paula Allena, soustanovitelja tehnološkega podjetja Microsoft z Billom Gatesom. Po odhodu iz Microsofta je velik del bogastva namenil umetnosti, znanosti in športu prek Allen Family Foundation.
