.webp){kind=icon}
Zakaj države in gospodarstva trgujejo eno z drugim? Ključen odgovor na to vprašanje je primerjalna prednost (angl. comparative advantage), teorija, ki predstavlja temelj mednarodne trgovine, delno pa razloži tudi, zakaj slovensko gospodarstvo tako dobro sodeluje z nemško avtomobilsko industrijo.
Primerjalna prednost pomeni zmožnost gospodarstva, da proizvede neko dobrino ali storitev z nižjimi oportunitetnimi stroški kot neko drugo gospodarstvo. Razmislek o primerjalnih prednostih določeni državi oziroma družbi omogoča, da bolje izberejo, katere dobrine ali storitve proizvajati.
Teorijo primerjalnih prednosti je postavil britanski ekonomist David Ricardo v svojem delu Načela politične ekonomije in obdavčenja iz leta 1817, z njo pa je ovrgel teorijo absolutne prednosti. Ta pomeni zmožnost gospodarstva ali akterja, da ustvari boljše dobrine ali storitve oziroma jih ustvari hitreje kot nekdo drug. Toda akterju, ki lahko proizvede boljši izdelek, je včasih vseeno v interesu trgovati z nekom, ki proizvaja isti izdelek slabše, je ugotovil Ricardo.
Na primeru Anglije in Portugalske svojega časa je Ricardo pokazal, da je njegovi domovini v najboljšem interesu specializirati se za proizvodnjo tekstila, ki ga je zaradi industrializacije zmožna proizvajati poceni, medtem ko je za portugalsko gospodarstvo z ugodnejšim podnebjem najbolje proizvajati vino. Obema državama je v interesu trgovati ena z drugo in uvažati dobrino, ki bi jo sami proizvajali z višjimi stroški.
Vzemimo za primer še košarkarskega asa Luko Dončiča. Mladi up slovenske košarke želi obrati jabolka v domačem sadovnjaku, kar bi mu glede na atletske sposobnosti in višino vzelo manj časa kot povprečnemu človeku – recimo osem ur. V istem času lahko z igranjem košarke zasluži več tisoč dolarjev. Njegov sosed bi lahko jabolka obral v desetih urah, v istem času pa bi lahko s svojim delom zaslužil 100 dolarjev. Kljub temu, da je sosed manj učinkovit sadjar, je tako Luku kot sosedu v interesu trgovati, v kolikor plačilo za obiranje presega 100 dolarjev in je manjše kot tistih več tisoč, ki bi jih s košarko zaslužil Luka.
STA
Prednosti in slabosti primerjalne prednosti
Upoštevanje primerjalne prednosti podjetju ali državi prinaša večjo učinkovitost, povečuje stopnjo dobička in zmanjšuje potrebo po protekcionističnih ukrepih. Pogosto se teorija primerjalne prednosti uporablja za zagovor globalizacije, saj države spodbuja v specializacijo, s tem pa v trgovino z drugimi državami, saj po eni strani lahko izvažajo dobrine, za katere so specializirane, primorane pa so uvažati stvari, za katere niso specializirane.
Čeprav je fokus na primerjalne prednosti prinesel precejšno gospodarsko rast in dvig produktivnosti državam, kot sta Kitajska ali Južna Koreja, kritiki opozarjajo, da to načelo mednarodne trgovine za države v razvoju lahko prinaša negativne učinke.
Države v razvoju lahko v mednarodno trgovino pogosto vstopajo s primerjalno prednostjo številčne in poceni delovne sile, s specializacijo za takšne vrste gospodarstvo pa se lahko znajdejo ujete v pasti, saj naenkrat ne morejo več preiti v bolj kapitalsko intenzivne industrije in delujejo pretežno kot tovarne za podjetja iz razvitega sveta. Ta podjetja v državah v razvoju pogosto izkoriščajo manj strogo delovno zakonodajo, prisilne delovne prakse, celo otroško delo.
Podobno se mora na primer država, ki se specializira za kmetijsko proizvodnjo ali rudarstvo in črpanje naravnih virov, soočati z izčrpavanjem okolja ali škodo domorodnim kulturam. Države v razvoju ob takšni obliki mednarodne menjave lahko kaj hitro ostanejo v relativni podrejenosti, namesto prednosti.
Bloomberg
Zakaj Slovenci delamo ležaje za nemške avtomobiliste?
Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je Nemčija, levji delež te izmenjave pa prispevajo slovenska industrijska podjetja, ki tja izvažajo surovine za avtomobilsko industrijo oziroma avtomobilske dele, od ležajev do luči.
Zakaj Nemčija sama ne izdela vseh delov? To je kompleksen proizvodni proces, z mnogo sestavnimi deli, zato je Nemčiji v interesu poiskati partnerice, ki se lahko specializirajo za posamezne dele tega procesa. Slovenija ima dolgoletno tradicijo industrijske proizvodnje, ki se lahko brez večjih težav usmeri v izdelke, ki jih potrebujejo nemški avtomobilisti, obenem pa so stroški dela nižji kot v Nemčiji. Slovenija je obenem relativno blizu Nemčiji, kar ji daje prednost pred državami, kjer je delo morda še cenejše, a nimajo ustrezne industrijske infrastrukture in so bolj oddaljene.
Zakaj Slovenija ne proizvaja avtomobilov? Nemčija ima dolgoletno zgodovino proizvodnje avtomobilov in mednarodno uveljavljene znamke na tem področju. Avtomobilski sektor je zaradi kapitalske intenzivnosti do nedavnega pojava električnih avtomobilov ostal omejen na uveljavljene proizvajalce, zato bi Slovenija le s težavo vzpostavila konkurenčen izdelek.
Sloveniji je tako v interesu specializirati se za proizvodnjo delov za nemško avtomobilsko industrijo, kjer ji primerjalno prednost predstavljata med drugim relativno močna kovinska industrija in bližina glavnim evropskim proizvajalcem avtomobilov. Tako imamo v Sloveniji podjetja, kot Hella Saturnus in Odelo, ki proizvajata luči za avtomobile, škofjeloški LTH Castings, ki proizvaja ležaje, Hidrio, Domel, Kolektor, Unior in mnoga druga, združena v organizaciji Slovenski avtomobilski grozd.
Bloomberg Mercury
