.webp){kind=icon}
Junij je mesec ponosa (angl. Pride month), čas, ko skupnost gejev, lezbijk, biseksualcev, transspolnih in interspolnih oseb (LGBTI) obeležuje dolgoletne in še vedno trajajoče napore po vključenosti v širšo družbo. Ena od front tega boja so delovna okolja, kjer tudi v Sloveniji v zadnjih letih prihaja do večjega zavedanja te problematike, željo po signaliziranju vključujočih delovnih okolij pa poleg večjih tujih multinacionalk izkazujejo tudi manjša, domača podjetja.
Tuje korporacije sicer še vedno prednjačijo pri dvigovanju mavričnih zastav, kar kaže tudi seznam LGBT-prijaznih podjetij, ki jih certificira Mestna občina (MO) Ljubljana. Medtem slovenska podjetja pogosto pri komunikaciji vrednot postopajo previdneje, ker se želijo izogniti kontroverznosti, ki bi lahko vplivala na njihovo prodajo.
"Blagovne znamke v Sloveniji se soočajo z realnostjo majhnega trga, na katerem bijejo boj za vsakega kupca, kar se pozna tudi v (prepogosto preveč) previdnem pristopu h komunikaciji," nam je povedala kreativna direktorica pri oglaševalski agenciji Herman in partnerji, Katja Petrin Dornik. "Vrednote, ki jih komunicirajo skozi oglaševanje, so v celoti politično korektne, neproblematične, take, ki želijo nagovoriti čim širšo ciljno skupino in nikogar v ničemer polarizirati. Če blagovna znamka namreč zavzame jasno stališče, kar opredelitev za podporo LGBTQ+ skupnosti vsekakor je, posledično tvega prav to: polariziranje javnosti."
Preberi še
Verdev, Mikro+Polo: Spolna usmerjenost ne vpliva na mojo poslovno sposobnost
Direktor slovenskega podjetja z laboratorijsko opremo je javno spregovoril o istospolni usmerjenosti.
09.06.2023
Polarizacija lahko vodi v bojkot izdelkov, kar se sicer dogaja tudi v tujini. Nedavno je v Združenih državah Amerike (ZDA) odmeval primer verige oblačil Target, ki je z linijo LGBT-prijaznih oblačil razburila konservativno javnost, delnica podjetja pa je s tem izgubila 20 odstotkov. Na majhnem trgu je tveganje še večje, zato se je "varneje vesti bež, ne v barvah mavrice," še pravi Petrin Dornik.
Multinacionalke pri nas imajo sicer 'kilometrino' iz tujine, pogosto navodila vodstev iz drugih držav oziroma smernice glede delovanja v mednarodnem okolju, tako da tudi slovenske veje prisilijo v to, da so bolj odprte glede komunikacije, pove Petra Polanič, programska koordinatorka pri združenju Legebitra. "Ogromno slovenskih podjetij je manjših ali srednje velikih, pogosto družinskih podjetij, ki po eni strani ne vedo ali pa predvidevajo, da nimajo zaposlenih LGBTI oseb. Po drugi strani pa nimajo marketing ozadja, ki ga imajo velika podjetja."
Vključujoče delovno okolje
Mesec ponosa je morda priložnost za marketinške geste, a namen le-teh je ustvarjanje bolj vključujočih delovnih okolij za LGBTI osebe v vseh mesecih leta. V Sloveniji najpogosteje vidimo kampanje tujih korporacij, kot sta na primer Ikea in Novartis.
"Vsak dan znova se trudimo, da so naši sodelavci in sodelavke – ne glede na njihove osebne okoliščine ali omejitve – cenjeni zaradi svojih sposobnosti in prispevka k našemu skupnemu poslanstvu," je ob dvigu mavrične zastave na sedežu Novartisa dejala glavna izvršna direktorica podjetja Jana Petek.
V zadnjih letih raste število manjših slovenskih podjetij na seznamu LGBT-prijaznih podjetij; certifikat, ki ga MO Ljubljana podeljuje od leta 2014. Med prvimi je leta 2018 certifikat prejelo mariborsko podjetje z laboratorijsko opremo Mikro+Polo, direktor podjetja Marko Verdev pa je pred leti javno spregovoril o svoji istospolni usmerjenosti in skladno s tem zastavil tudi kulturo odprtosti v podjetju. Kot nam je povedal v intervjuju, je s potezo prejel predvsem spodbudo in podporo, "prav tako sem lahko pokazal, da moja spolna usmerjenost ne vpliva na mojo poslovno sposobnost."
Mikro+Polo/Vključi.Vse
Pri podjetju so se za pridobitev certifikata odločili, "da morebitnim LGBTI iskalcem zaposlitve damo jasno sporočilo, da so pri nas dobrodošli in povsem sprejeti. Na tej podlagi se marsikdo že na zaposlitvenem razgovoru razkrije," so nam še sporočili iz Mikro+Polo.
Certifikat je pridobilo tudi podjetje Malinca, spletna trgovina z zdravo prehrano. Kot so dejali, so se za to odločili, ker imajo v podjetju zaposlene osebe, ki so del LGBTI skupnosti. "S tem smo jih želeli podpreti ter hkrati vsem potencialnim bodočim sodelavcem dali vedeti, da so pri nas dobrodošli in sprejeti prav vsi."
Dolga pot do polne vključenosti različnih manjšin
Večina naših sogovornikov je mnenja, da je v Sloveniji opazen napredek pri sprejemanju in vključevanju LGBTI oseb, čeprav je do popolnega sprejemanja LGBTI manjšin še dolga pot. Niso pa vsi prepričani, da je podporo skupnosti nujno treba poudarjati oziroma oglaševati.
"Kaj dosti nisem zasledila, da bi se poudarjala podpora LGBTI skupnosti," pravi Nastja Kramer Pesek iz podjetja Malinca. "Sama menim, da to tudi ni potrebno. Bolj pomembno se mi zdi, da je to jasno komunicirano znotraj podjetja, med zaposlenimi, in da se v podjetjih ne dela razlik med ljudmi."
LGBTI skupnost je sicer široka in diskriminacija, kot jo doživljajo gej moški, bo drugačna od tiste, ki jo doživljajo recimo transspolne ženske, pravi Polanič iz Legebitre. Pri transspolnih osebah je odstotek diskriminiranih večji, kar ima tudi pravno ozadje, saj je postopek priznanja spola v Sloveniji kompleksen in pogojen z medicinsko tranzicijo.
"Iz naše perspektive se vsaj o istospolnosti vse bolj odkrito pogovarjamo in pišemo o tem. Dolga pot pa je še pred drugimi manjšinami, denimo transspolnimi osebami, a se premika tudi tukaj, za kar poskrbijo predstavniki te manjšine, ki so javne osebnosti. Verjamemo, da se vsaka pot začne s prvim korakom in s tistimi, ki s svojim delovanjem postavljajo trende," pravijo pri Mikro+Polo.
Mariborsko podjetje obenem opozarja, da je treba razmišljati tudi o vključenosti drugih skupin zaposlenih, ne le pripadnikov LGBTI manjšine, med njimi omenjajo npr. gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in slaboslišne. "Seznam je še dolg, kot je dolga tudi pot do povsem vključujočega trga dela in družbe kot celote."
Na oddaljenost tovrstnih mejnikov pri sprejemanju različnosti v Sloveniji opozarja tudi Petrin Dornik iz Herman in partnerji, ki opaža, da imajo v slovenskem oglaševalskem prostoru naročniki še vedno zadrego v oglase dati 'močnejše' ali 'neprivlačne' osebe, namesto tega pa se odločajo za varno in neproblematično "iStock estetiko" oziroma "všečno drugačnost".
"V tem kontekstu se zdi podpora LGBTQ+ še zelo daleč. Osebno srčno upam, da naredimo kakšno bližnjico na tej dolgi poti. Do družbe resničnega sprejemanja, ki ga ne bo mogla preglasiti nobena harmonika. V tem kontekstu se mi zdi neprecenljivo, da mavrice ni strah tujih podjetij, ki nastopajo na našem trgu in večinoma prihajajo iz vrednotno bolj osvobojenih družb, kjer sprejemanje ni samo floskula," pravi.
