Donald Trump in Janez Janša vešče igrata vlogo žrtve

Ugibanj o tem, ali bo proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku in newyorškemu poslovnežu Donaldu Trumpu vložena obtožnica, je bilo predvčerajšnjim naposled konec. Čeprav je obet svojevrstne medijske predstave Združene države Amerike (ZDA) privedel do nervoznega vrelišča, je bilo dogajanje v newyorški sodni dvorani nepričakovano umirjeno.

45. ameriški predsednik se je na branje obtožnice, ki ga v 34 točkah med drugim bremeni ponarejanja dokumentov in dajanja podkupnine, pred območnega tožilca Alvina Bragga resda pripeljal v karavani črnih terencev ter v spremstvu varnostnikov in odvetnikov Joeja Tacopine, ki je bil mimogrede tudi lastnik več italijanskih nogometnih prvoligašev, ter nekdanjega zveznega tožilca Todda Blancheja.

Vendar se prihod malika fanatikov z najskrajnejšimi stališči v slogu ameriških akcijskih filmov, pri čemer je množica zbranih novinarjev zaman čakala na kakšnega od nastopaških izpadov velikega mojstra populističnega političnega spektakla, ni prevesil v običajni Trumpov šov za javnost.

"Ko so ljudje jezni, ukrepajo"

Trump je med branjem obtožnice s stoičnim izrazom kategorično zanikal vsa očitana kazniva dejanja, potem pa z resnobnim obrazom molče odkorakal iz sodne dvorane na spodnjem Manhattnu; karavana črnih terencev ga je po hitrem postopku odpeljala na letališče, od koder je poletel proti svojemu domu v floridskem Palm Beachu.

Na sončni Floridi je bravurozni mojster političnega spektakla retorično udaril na zanj značilen način, kakršnega je javnost pravzaprav vseskozi pričakovala. Trump svojih privržencev na novinarski konferenci ni razočaral, ko je izjavil, da je "edini zločin, ki sem ga zagrešil, ta, da poskušam državo zaščiti pred tistimi, ki jo hočejo uničiti. Nikoli nisem verjel, da se lahko kaj takega zgodi v Ameriki." Zraven pa dodal, da "nas ne morejo premagati na volitvah, zato nas poskušajo premagati z zakoni".

Da je imel s tem nekdanji ameriški predsednik, ki je s precedenčnimi 34 obtožnicami – tako kot že mnogokrat doslej – ponovno zagotovil delo popisovalcem zgodovinskih mejnikov, v mislih demokrate, je jasno. A to nemara niti ni tako pomembna ugotovitev, kot je na drugi strani ta, da je njegova predsedniška kampanja za ponoven naskok na Belo hišo, ki jo je uradno sicer najavil že pred meseci, s fokusom domače in globalne javnosti na sodni postopek dobila najboljšo možno promocijsko platformo. "Trump je novinarsko konferenco izkoristil za svoje politične cilje. Prav imajo tisti, ki menijo, da je bil to tipičen govor predvolilne kampanje," Trumpov nastop ocenjuje raziskovalka političnega komuniciranja in predavateljica odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na univerzi Stirling na Škotskem Alenka Jelen.   

Po poročanju Bloomberga je nekdanji ameriški predsednik na letalu skupaj s svojimi sodelavci ob svoji najljubši jedi – McDonaldsovem hamburgerju – pripravil glavne poudarke govora, v katerem je zvrnil vse obtožbe, zaradi katerih mu teoretično grozi do sto let ječe; a ključno je, pravi raziskovalka, da je vase uperjene soje žarometov izkoristil za stopnjevanje predvolilne kampanje in žaljenje političnih nasprotnikov.

"Gre za tipično Trumpovo taktiko," ugotavlja Jelen in dodaja, da je to "klasičen primer iz učbenika propagande, saj je v svojem govoru uporabil številne tovrstne tehnike". Ključni poudarek njegove retorike v odnosu do privržencev je pozicioniranje v vlogo žrtve, ugotavlja Jelen. "On je žrtev, ki svoje privržence prepričuje, da je sodni proces del lova na čarovnice," o tehnikah populistov razmišlja strokovnjakinja in izpostavlja, da "narcistični Trump" s tem "apelira na emocije". Ob tem dodaja: "Raziskave namreč kažejo, da ko so ljudje jezni, ko sem jim zdi, da se njim ali njihovemu voditelju godi krivica, so pripravljeni ukrepati – ali gredo volit ali pa protestirat. Pri Trumpu se je doslej zgodilo oboje."   

Janez Janša tarča "krivosodja"

Dogajanje v ZDA ima vzporednice tudi s preteklimi podobnimi dogodki v Sloveniji, saj se je v relativno kratkem obdobju obstoja naše države zvrstilo kar nekaj sodnih postopkov proti domačim politikom in gospodarstvenikom, ki so jih akterji poskušali obrniti sebi v prid.

Najbolj razvpit je postopek proti prvaku Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezu Janši, iz katerega premeteni politični lisjak domače desnice še danes kuje znaten politični kapital. Ne nazadnje se je njegov vzpon v domači politiki začel s kazenskim postopkom v razvpiti aferi JBTZ. Afera, v katero so bili poleg Janše vpleteni še David Tasič, Franci Zavrl in Ivan Borštner, predstavlja enega ključnih mejnikov v slovenski politični zgodovini in je pomembno vplivala na izoblikovanje t. i. slovenske politične pomladi ob koncu 80. let prejšnjega stoletja.

Začetki afere segajo v pomlad leta 1988, ko so takratni vojaški organi zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali novinarja Janšo in vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Borštnerja. Oba so strpali v vojaški zapor, kasneje pa se jim je pridružil še novinar revije Mladina Tasič, medtem ko vojska Zavrla ni uspela zajeti. 18. julija 1988 se je v Ljubljani pričel sloviti proces proti četverici, ki se je za Janšo zaključil s poldrugim letom ječe.

Ljudske proteste, ki so vzniknili proti procesu, je vodila še ena sporna figura slovenske politične in gospodarske scene, ki se je kasneje znašla v kazenskem postopku. Igor Bavčar je pomagal organizirati množične proteste, ki so privabili tudi do 30 tisoč ljudi. Ti po ocenah zgodovinarjev predstavljajo zametke demokratizacije slovenske družbe in osamosvajanja države. Vpleteni se namreč še danes ponašajo z nazivom "slovenskih pomladnikov", na račun katerega kujejo pomemben politični kapital. O tem je na spletni strani stranke SDS zapisano, da je "rojstvo velike slovenske pomladi slovenski narod napolnilo s pogumom in srčnostjo, ki sta nas kot narod ohranjala skozi stoletja in kar je privedlo do tega, da smo vstali in se osamosvojili".

Prvak SDS je moral ponovno pred sodnike leta 2011, in sicer v nič manj razvpitem kazenskem postopku zaradi sumov podkupovanja glede nabave finskih oklepnikov Patria. Postopek je temeljil na poročanju finskega novinarja, ki je trdil, da je vodstvo družbe Patria, skupaj z nekaterimi visokimi uradniki, podkupilo Janšo, takratnega predsednika vlade, da bi z njimi sklenili orožarski posel.

Po dolgotrajnem sojenju v zadevi Patria je bil poleti 2013 Janša nepravnomočno obsojen na dve leti zapora z obrazložitvijo, da je leta 2005 sprejel obljubo nagrade. Aprila 2014 je sodišče sodbo spremenilo v pravnomočno in Janšo junija poslalo v zapor na Dobu. Naslednje leto je ustavno sodišče sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče. Še pred novo sodno odločitvijo je zadeva zastarala. Janša je sicer ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost.

Zlasti primer Patria in z njim povezane sodne zaplete je Janša kasneje pogosto izkoriščal za lastno politično agendo. V Trumpovi maniri je s svojimi komentarji, za kar je tako kot  nekdanji ameriški predsednik v veliki meri uporabljal družbena omrežja, poskušal zasejati dvom v temeljne postulate demokratične ureditve; predvsem je bila na udaru njegovih kritik pravna država, saj je slovensko pravosodje večkrat opisal kot "krivosodje".

Janša je v skorajda indigo kopiji Trumpovih očitkov ameriškim sodnim organom izrazil mnenje, da v zadevi Patria ni šlo za sojenje, temveč za politični obračun in politično eksekucijo. "Janša je izkoristil napake v postopku, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče, po drugi strani pa tudi nezaupanje širokega kroga volivcev v pravni sistem," o vzporednicah med obema primeroma razmišlja zgodovinar in politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič. "Pri tem je bil Janša relativno uspešen, saj se mu je uspelo predstaviti kot žrtev sodnega sistema v Sloveniji."

Jelen prav tako meni, da podobne prijeme diskreditacije uporablja tudi Trump, saj je v svojem govoru v en koš kritike vrgel predsednika Joeja Bidna in tožilca. "Trump je takoj naznanil, da bo skupaj s svojimi privrženci premagal tako Bidna kot tudi Bragga. To je tipična retorika vojne in podpihovanja sovražnih čustev do nasprotnika."

Čeprav so bili nameni enaki, pa je bil različen izkupiček, ugotavlja Gabrijelčič. "To ni nič precedenčnega, saj je podobno uspelo tudi nekdanjemu italijanskemu premieru Silviju Berlusconiju," primerja Gabrijelčič. "A razlika je ta, da se je Berlusconi uspel uveljaviti v sredini političnega sistema, medtem ko Trumpu in Janši to ni uspelo." Po njegovem sta Trump in Janša – nakopičenemu političnemu kapitalu navkljub – ostala "znotraj medijske upodobitve in v samem političnem sistemu obrobni figuri, zaradi česar sta lahko učinkoviteje izkoriščala svojo pozicijo, da se prikažeta kot žrtev".

S prošnjo za komentar smo se obrnili tudi na stranko SDS oziroma Janeza Janšo, vendar jo je ta zavrnil.

Poskusom sejanja dvoma v slovensko pravosodje navkljub je Janša pogosto izkoriščal možnosti, ki jih ta ponuja. Bivši premier je namreč pogost vlagalec tožb, pri čemer je bil njegov odvetnik praviloma Franci Matoz.

Tako je Janša denimo septembra leta 2008 vložil civilno tožbo proti predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu zaradi domnevnih laži, ki naj bi jih ta v zvezi z upravljanjem časopisne hiše Delo in trgovca Mercator izrekel v intervjuju za Večer. Leta 2009 je tožil tudi Slavka Ziherla zaradi žaljive izjave, v kateri je ta povedal, da je razlog, zaradi katerega se je podal v politiko, "da Janez Janša s svojim načinom vladanja ogroža občečloveške vrednote".

Za komentar v zvezi s pravnimi postopki Janeza Janše in primerjavo z Donaldom Trumpom smo kontaktirali tudi odvetnika Francija Matoza, ki pa se na naše pozive ni odzval.

Tudi Zoran Janković žrtev zarote?

V vrtinec afere Patria se je med slovenskimi politiki ujel tudi Karl Erjavec. Nekdanji predsednik stranke Desus je bil takrat osumljen kaznivega dejanja nevestnega dela v službi pri nakupu oklepnikov. Obtožni predlog zoper Erjavca, ki je takrat opravljal funkcijo obrambnega ministra, in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana je vložila skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. A ju je ljubljansko okrajno sodišče aprila 2011 oprostilo vseh obtožb, češ da ni nastala nikakršna premoženjska škoda, obdolženca pa nista kršila nobenega predpisa.

Leta 2011 je ljubljansko okrajno sodišče Gregorju Virantu, nekdanjemu predsedniku stranke Državljanska lista in ministru za javno upravo, zaradi razžalitve nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa dosodilo mesec pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.

Med dvoživkami politik-menedžer izstopa aktualni ljubljanski župan Zoran Janković, zoper katerega se še do lani vodili kazenski postopek iz časa, ko je bil predsednik uprave Mercatorja. Leta 2016 je namreč okrožno sodišče v Ljubljani sprejelo sklep, da se v kazenski zadevi zoper Jankovića opravi preiskava, ker naj bi se izognil plačilu davka od dobička iz kapitala pri prodaji delnic Mercatorja.

Sodišče je v začetku leta 2022 župana na podlagi ugovora zoper obtožnico le oprostilo obtožb o zatajitvi finančnih obveznosti pri prodaji delnic Mercatorja, vendar je tožilka zoper razglašeno sodbo napovedala pritožbo.

Leta 2016 je isto sodišče sprejelo sklep, da se opravi preiskava zoper Jankovića zaradi suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine, ker naj bi od družbe Gratel Ljubljanski grad prejel donacijo za obnovo. Gratel, ki je v Ljubljani za telekomunikacijsko družbo T2 gradil optično omrežje, je Ljubljanskemu gradu plačal 500 tisoč evrov donacije zaradi škode, ki naj bi jo občini povzročil z gradnjo. Tožilka v postopku je bila prepričana, da je pri tem šlo za podkupnino, ki jo je družba županu plačala v zameno za dovoljenje za nadaljevanje dela, saj je občina predhodno preklicala njihovo dovoljenje za delo.

Sodnica je ob izreku oprostilne sodbe leta 2019 dejala, da dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožbe tožilstva, da bi zahteval podkupnino, temu pa med sojenjem ni pritrdila niti nobena od zaslišanih prič. Ljubljanski župan je ob izreku oprostilne sodbe namignil na obstoj širše zarote, češ da je postopek pokazal, da ga skupina ljudi že sedem let "sistematično uničuje oziroma poskuša uničiti njega in njegove sodelavce".

Iz njegovega komentarja gre sklepati, da gre za še en primer (zlo)rabe enega od osnovnih prijemov politične propagande. Kot rečeno, je igranje vloge žrtve po ugotovitvah Jelen zelo močan instrument takšnega pristopa, saj vzbuja močna čustva in mobilizira ljudi. "To so zelo znane tehnike propagande, ki lahko učinkujejo pri določenih demografskih skupinah," o tovrstni taktiki javnega nastopanja dodaja Jelen.

Sredi marca je okrožno sodišče v Kopru v ponovnem sojenju nekdanjega predsednika uprave Istrabenza in enega od  "slovenskih pomladnikov" Igorja Bavčarja ter predsednika uprave Maksime Holding Miroslava Golubića oprostilo obtožb zlorabe položaja pri prodaji delnic koprskega logista Intereuropa na škodo Istrabenza in pomoči pri tem. Tožilstvo je napovedalo pritožbo, pri tem pa za Bavčarja predlaga dve leti in šest mesecev zaporne kazni, za Golubića pa dve leti.

Zgodba z delnicami Istrabenza in Bavčarjem je prav tako ena od zimzelenih anekdot iz bogatega repertoarja kazenskih postopkov, v katere so se zapletli domači politiki ali menedžerji.

Bavčar je bil namreč obtožen, da je leta 2007 zlorabil položaj predsednika uprave Istrabenza, ko je v okviru zapletenega posla za več kot 14 milijonov evrov odkupil delnice Intereurope, naslednji dan pa jih je prodal za dobrih deset milijonov. S tem naj bi povzročil 3,7 milijona evrov škode Istrabenzu in prav toliko koristi družbi Maksima Holding, ki jo je vodil Golubić, lastniško pa jo je obvladoval Bavčar.

Lansko pomlad se je ponovno zapletla še ena zanimiva zgodba v tem oziru, saj je aprila nekdanji slovenski premier Anton Rop vložil tožbo proti državi za odškodnino v višini 127 tisoč evrov zaradi po njegovem mnenju neupravičenega pregona v zadevi izdaja tajnih podatkov.

Tožilstvo je Ropa preganjalo, ker je leta 2007 novinarjem povedal, da naj bi se slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da je pogovore prestregla Sova.

Ropa so leta 2013 na prvostopenjskem in nato še višjem sodišču spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov, a je vrhovno sodišče februarja 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ljubljansko okrajno sodišče je nato v ponovnem odločanju avgusta lani Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov. Sodbo je v nadaljevanju potrdilo tudi višje sodišče.

vsi komentarji(1)

komentarji:

Pusti komentar

Hodse Srat

14.04.2023 11:24

Janša je samo rezerva, če bodo komunisti vse zasrali. Zdaj smo že na poti k temu.

0+ 0- Odgovori