Marko Grobelnik: 'DeepSeek je demokratiziral AI in sprožil tekmo'

"DeepSeek v resnici ni prinesel ničesar revolucionarnega," prihod kitajskega klepetalnika, ki je presenetil tehnološka podjetja in kapitalske trge, presenetljivo trezno povzame Marko Grobelnik, projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco (AI) na Inštitutu Jožefa Stefana in eden največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji.

Strokovnjak, ki je vodja delovne skupine za incidente umetne inteligence pri OECD, verjame, da je Kitajcem dejansko uspel razvoj z občutno manjšim denarnim vložkom, kot ga za razvoj svojih klepetalnikov namenjajo ameriški tekmeci, kot so Google, Meta in Microsoft. "Bistveno je to, da je DeepSeek pokazal, da se lahko z nekaj manjšimi in cenejšimi izboljšavami dosežejo podobni rezultati," poudarja.

Pri uporabi v industriji in logistiki, pravi, je treba razlikovati med generativno in tradicionalno umetno inteligenco, ki jo uporabljajo v proizvodnji in logistiki. "To so tako imenovani digitalni dvojčki, ki imajo predstavljen celoten ekosistem, v katerem neko podjetje deluje, zato da lahko optimizirajo njihovo delovanje", razlaga za marsikoga nejasno razmejitev.  

Je DeepSeek revolucija, primerljiva s Toyotinim sistemom dobave v realnem času? Deloma, saj je DeepSeek samo ena lego kocka v celotni zgradbi, je z analogijo slikovit strokovnjak.

Kakšne so prednosti kitajskega klepetalnika DeepSeek? Zakaj je na trgih povzročil tolikšno razburjenje in kako je kitajskim inženirjem uspelo izdelati model umetne inteligence, primerljiv z zahodnimi inačicami, a z občutno manjšimi vložki in procesorsko močjo?

DeepSeek z vidika funkcionalnosti ni prinesel nič revolucionarnega, nič izjemno novega. Je pa vseeno nakazal tri pomembne vidike. Prvi je zagotovo ta, da je odprtokodni, se pravi, da ima prosto licenco in si ga lahko vsak prenese na računalnik ali pametni telefon.

Druga stvar, ki je pomembna za podjetja in države, je, da so Kitajci z njim dokazali, da je mogoče klepetalnike razviti s precej nižjimi stroški v primerjavi z velikimi ameriškimi podjetji. To je njegova zelo pomembna lastnost in tudi primerjalna prednost. Do zdaj je veljalo, da če nimaš strahovito razvite in drage infrastrukture, kot je računalništvo v oblaku, in zmogljivih grafičnih procesorjev, ne moreš biti del te novodobne tehnološke tekme. DeepSeek je močno sporočilo, da našteto ne drži, vsaj ne toliko, kot se je do zdaj domnevalo.

Res pa je, da nihče ne ve, kaj od tega, kar trdijo Kitajci, drži. Tu imam v mislih predvsem stroške, saj teh trditev doslej ni nikomur uspelo neodvisno preveriti. Osebno sicer menim, da v zvezi s tem večinoma govorijo resnico in da so bili stroški razvoja res nizki. To je izjemno pomembno sporočilo tudi za manjše države, kot je Slovenija, saj nizki stroški razvoja pomenijo, da smo lahko zraven in konkurenčni.

Tretja pozitivna posledica prihoda DeepSeeka pa je, da se klepetalniki, kot so ChatGPT, Googlov Gemini in Metina Llama, zdaj usmerjajo v smeri podajanja odgovorov na podlagi logičnega sklepanja. Predhodne verzije so bile bolj preproste in so dajale samo odgovore, zdaj pa so sposobni izpeljati nova dejstva, nove uvide v naloge, ki jim jih nalagamo. Prva verzija ChatGPT-ja je denimo samo pripravljala odgovore, ki jih je izbrskala v bazi podatkov, domislila pa se ni ničesar novega in je bila, poenostavljeno rečeno, nekoliko bolj pameten Googlov iskalnik.  

DeepSeek tako kombinira vse našteto, kar sta hkrati njegova prednost in pomen, ki sta presenetila stroko in industrijo.

Kakšni pa so zadržki glede njegove uporabe? Omenili ste že, da je težko potrditi navedbe Kitajcev o nizkih stroških razvoja.

Pojavile bi se lahko težave pri njegovi uporabi, ki pa so odvisne od načina. Eden je ta, da si ga prenesemo na računalnik in ga uporabljamo brez internetne povezave. Drugi pa je, da se program povezuje z njihovimi strežniki, ki so na Kitajskem, kar je povezano z njihovo zaščito. Seveda pa je pri tem treba omeniti, da se podobni pomisleki pojavljajo tudi pri drugih klepetalnikih.

Je pa strah, povezan z zlorabo podatkov, v primeru DeepSeeka večji, saj gre za kitajsko družbo.

Kaj pa očitki o tem, da cenzurira določene podatke, ki so za kitajsko oblast problematični, ker bi lahko pomenili grožnjo legitimnosti partijske oblasti?

Tudi tu se pojavljajo pomisleki. Če DeepSeek sprašujemo o trenutnih ali preteklih dogodkih iz kitajske politike, nam ne bo posredoval informacij, torej gre za neke vrste cenzuro. V tem pogledu gre za pretirano politično korektnost, ki jo izraža klepetalnik, ki pa je seveda takšna samo z vidika kitajske oblasti.

Omenil bi še, da DeepSeek v primerjavi z zahodno konkurenco ponuja samo analizo besedil, ki je sicer najbolj pomembna, a drugi tekmeci imajo še možnost analize fotografij, videoposnetkov, ChatGPT podjetja OpenAI tudi glasu.

Bistveno je to, da je DeepSeek pokazal, da lahko z nekaj manjšimi in cenejšimi izboljšavami dosežemo podobne rezultate. To je, če upoštevate, da ima Kitajska omejitve uvoza najnaprednejše računalniške tehnike, zlasti čipov, pomemben dosežek. Sploh zaradi tega, ker se je v zadnjih dveh letih domnevalo, da kitajska tehnološka industrija zaradi tega zaostaja za ZDA. DeepSeekovi snovalci so dokazali, da to ne drži in da omejitve nimajo takšnega učinka, kot so si Američani želeli.

 

Kako pa lahko omenjene prednosti izkoristijo podjetja? Ta so hitro pograbila novost, a se pojavlja vprašanje, kako lahko klepetalnik vključijo v svoje poslovanje.

Podjetja lahko umetno inteligenco uporabljajo na dva načina. Če so podatki občutljivi, če gre recimo za banke, zavarovalnice in vladne institucije, to pomeni, da ti ne smejo uhajati iz podjetja. Trenutno na trgu obstajajta dve primerni odprtokodni rešitvi, in sicer Metina Llama 3.3, ki je sicer zelo dobra, a ne more sklepati, ter DeepSeek, katerega prednost je, da ga lahko uporabljamo na računalnikih, ki stanejo nekaj tisoč evrov.

Druga rešitev so klepetalniki, kot je ChatGPT, katerih prednost je, da lahko razmišljajo, vendar morajo delovati prek računalništva v oblaku. To pomeni, da podatki, ki jih vnašamo, potujejo stran v oblak v podatkovnih centrih, kjer se obdelajo in potem vrnejo nazaj k uporabniku. Ti so zmogljivejši od DeepSeeka, a so dražji in tehnično zahtevnejši.

DeepSeek je demokratiziral AI in pospešil tehnološko tekmo. Ameriško konkurenco je prisilil, da je ta po njegovi predstavitvi na trg hitro lansirala precej izboljšane različice, da bi ohranila prednost in nevtralizirala negativne posledice prihoda kitajskega tekmeca. 

To zadnje jim je uspelo le deloma, saj je navdušenje nad kitajskim izdelkom, kot ste dejali, med podjetji res veliko. Trenutno trg čaka, da svoj odprtokodni klepetalnik predstavi tudi Meta, ki ga je že napovedala.

Za katere panoge konkretno pa je umetna inteligenca najbolj zanimiva?

V osnovi so klepetalniki uporabni za kar nekaj nalog. Pred nedavnim je podjetje Anthropic izdalo poročilo o uporabi AI oziroma kako ljudje uporabljajo klepetalnike.

Analiza je pokazala, da jih ljudje večinoma uporabljamo za analizo besedil oziroma pomoč pri njihovi sestavi, na drugem mestu pa so, zanimivo, programerji, prihod AI je namreč temeljito spremenil njihovo delo, saj je uporaba klepetalnikov res razširjena. 

Na tretjem mestu so umetniki oziroma kreativni delavci, ki jih uporabljajo za obdelavo fotografij in videa.

Kaj pa v logistiki? V Luki Koper in nekateri avtoprevozniki so nam povedali, da AI uporabljajo pri predkitivni analitiki.

Seveda, a treba je razlikovati med generativno umetno inteligenco, ki ima močne zmogljivosti pri analizi vsebine, in tradicionalno umetno inteligenco. Toda AI bistveno presega analizo ali kreiranje vsebin, saj pomaga optimizirati poslovne procese. To pride v poštev povsod, kjer so delovni procesi, ki jih je mogoče izpopolniti, kot je množična proizvodnja.

Dober primer tega je tudi Luka Koper, saj deluje v kompleksnem sistemu, ki ga je treba stalno usklajevati. V pristanišče pripluje ladja z avtomobili, ki jih je treba raztovoriti, skladiščiti in nazadnje odpremiti do naročnikov z vlakom ali tovornjakom. Gre za logistično zahtevne procese in kompleksen sistem, kjer napake privedejo do zamud in stroškov. Luka Koper poskuša te procese počasi optimizirati z AI.

Depositphotos

Sicer se o tem ne govori veliko, a podjetja v predelovalnih dejavnostih pri nas precej pogosto uporabljajo AI. Eden takih je Kolektor, ki je svoje tovarne že povsem optimiziral z AI in je dober zgled, kako se tehnologija po tiho uvaja v dobavni, proizvodni in prodajni vidik.   

A treba je ločiti klepetalnike od tradicionalne umetne inteligence, ki jo uporabljajo v proizvodnji in logistiki. To so tako imenovani digitalni dvojčki, ki imajo predstavljen celoten ekosistem, v katerem neko podjetje deluje, zato da lahko optimizirajo njihovo delovanje.  

Se strinjate z oceno, ki so jo zapisali pri Financial Timesu, in sicer, da bo DeepSeek sprožil takšno revolucijo, kot jo je Toyota s svojim sistemom just-in-time, t. j. dobave v realnem času?

V smislu analogije se strinjam, a DeepSeek je samo en del, gradnik kompleksnih sistemov, ki jih recimo uporabljajo v tovarnah in pristaniščih. Ti sistemi ne znajo sami po sebi optimizirati procesov; pri tem lahko pomagajo, a sami po sebi niso rešitev. 

Če za ponazoritev uporabim analogijo: DeepSeek in podobni sistemi so samo lego kocka, a če želimo sestaviti velik sistem, ki bo deloval s pomočjo AI, potrebujemo še veliko drugih kock. Niso namreč uporabna tehnologija za integracijo z dobavo v realnem času ali optimizacijo proizvodnih postopkov, uravnavanje prometa ter podobne procese.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar