Trump s carinami žuga državam BRICS in njihovim partnerjem

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da bo uvedel dodatno 10-odstotno carino za vse države, ki se pridružijo "protiameriški politiki BRICS". "Vsaka država, ki se pridruži protiameriški politiki BRICS, bo obdavčena z DODATNO 10-odstotno carino,“ je Trump v nedeljo zvečer zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. "Pri tej politiki ne bo nobenih izjem.“

Njegove izjave prihajajo po napovedi, da se bo rok za iztek ameriškega carinskega moratorija iz 9. julija prestavil na 1. avgust. Washington se pripravlja, da danes in jutri več deset državam pošlje carinska pisma. Finančni minister Scott Bessent je sicer v nedeljo izjavil, da se ZDA približujejo trgovinskim sporazumom z več državami, poročajo ameriški mediji.

V Braziliji medtem poteka letošnji vrh skupine držav BRICS, ki pogled ustanovnih članic Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike vključuje še druge države v razvoju, kot so Savdska Arabija, ZAE, Iran, Egipt in Etiopija.

Voditelji držav skupine so v nedeljo obsodili izraelske in ameriške napade na svojo članico Iran in pozvali izraelsko vlado, naj umakne svojo vojsko iz Gaze. Napadi na Iran "predstavljajo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov", je navedeno v izjavi. Desetčlanska skupina je izrazila tudi "globoko zaskrbljenost zaradi razmer na zasedenem palestinskem ozemlju", navaja Bloomberg.

Dvodnevni vrh v Riu de Janeiru, ki ga gosti brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, sta izpustila ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping. Namesto njega je v Brazilijo pripotoval kitajski premier Li Qiang, vrha pa se je udeležil tudi indijski premier Narendra Modi.

Kaj moti Trumpa?

Trump v svoji (novi) carinski grožnji sicer ni razložil ali navedel, katere politike šteje za "protiameriške". Prav tako ni podal podrobnosti o tem, kdaj bi lahko bile uvedene predlagane "BRICS" carine.

Spomnimo, ameriški predsednik je med svojim drugim mandatom že grozil, da bo uvedel 100-odstotne carine za države BRICS, če bodo v mednarodni trgovini opustile ameriški dolar. Ta odziv je spodbudil zanimanje za razvoj lokalnih plačilnih sistemov in drugih instrumentov, ki lahko olajšajo trgovino in naložbe med državami.

Prav čezmejni plačilni sistem je poleg podnebnih sprememb in konfliktov na Bližnjem vzhodu bil ena izmed glavnih tem brazilskega srečanja. Voditelji BRICS so se včeraj dogovorili, da bodo nadaljevali pogovore o čezmejnem plačilnem sistemu za trgovino in naložbe – projektu, o katerem razpravljajo že desetletje, čeprav napredek poteka počasi.

"Trumpove pripombe so opozorilni strel za države z nastajajočimi trgi, ki želijo slediti poti BRICS," je za Bloomberg povedal Mingze Wu iz družbe StoneX Financial in dodal, da so verjetno odgovor na izjave BRICS o Gazi.

Bloomberg Mercury

 

Skupna valuta BRICS?

V zadnjih letih se pojavlja tudi ideje skupne valute Brics. Ta ima dvojni namen: krepitev medsebojne trgovine in zavarovanje pred zahodnimi, pretežno ameriškimi sankcijami. Za to idejo najbolj stoji Ruska federacija, ki so jo zahodne sankcije po invaziji Ukrajine spodbudile k vzpostavljanju alternativne oblike mednarodnega finančnega sistema SWIFT.

Vendar številni ekonomisti izpostavljajo, da so države članice BRICS preveč raznolike, da bi jim uspelo z vidika gospodarske integracije, ki bi omogočala uvedbo skupne valute. Države imajo namreč nekompatibilne politične in ekonomske sisteme.

"Da bi skupna valuta Brics lahko nadomestila ameriški dolar, bi morala doseči podobno raven sprejetosti. Vsaka nova država, ki se pridruži Brics, organizaciji prinaša dodatne zapletenosti, ki jih je treba rešiti, da bi lahko obstajala monetarna unija. Trenutno ima vsaka od petih članic geopolitične imperative, ki jih postavljajo v nasprotje z drugimi članicami," meni politolog Alexander Purton in doda: "Realnejši cilj bi bil doseči tisto, kar je že dosegel evro – izvedljivo rezervno valuto, ki lahko deluje kot alternativa ameriškemu dolarju, kadar je to potrebno."

Vendar ameriški dolar letošnje leto precej slabi. Analitike namreč skrbi, da bodo carine in rahljanje fiskalne zakonodaje v ZDA dodatno načeli že tako skrhano zaupanje vlagateljev v ameriških dolg in prispevali k slabljenju dolarja. "V zadnjega pol leta je izgubil že 11 odstotkov svoje vrednosti," je o dolarski kondiciji v soboto za BBC dejala vodja raziskav trga pri ED&F Man Kona Haque. Ocenila je, da se kot najpogostejša alternativa ameriškemu dolarju vse bolj omenja kitajski juan, ki je vsekakor smiselna izbira za države globalnega juga kot rezervna valuta.

Medtem ko je pretirana heterogenost držav Brics in njihovih gospodarstev argument proti uvedbi skupne valute, je Trumpov faktor X priložnost za vnovični razmislek o menjavi ameriškega dolarja kot osrednjega plačilnega sredstva mednarodne trgovine in rezervne valute, je še dodala.

Politolog Purton iz možganskega trusta Prague Geopolitical ocenjuje, da so argumenti za valuto BRICS zreli tudi zaradi geopolitičnega položaja po ameriško-izraelskem napadu na Iran, ki so povzročili skok cen nafte in plina. "Gospodarski interesi Brazilije, ZAE, Rusije in Savdske Arabije temeljijo na nafti in plinu, zato so države imele koristi od rasti cen, je ocenil in dejal, da našteto krepi BRICS kot gospodarski blok in prispeva k pogojem za nastanek bricscoina, valute, zasnovane na tehnologiji veriženja blokov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar