Mednarodni denarni sklad (IMF) je na današnji novinarski konferenci predstavil svoj oktobrski pogled na trende v svetovnem gospodarstvu. Znižali so svojo napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2023 na 2,7 odstotka, kar je najnižja rast po letu 2001. IMF ocenjuje, da obstaja 20-odstotna možnost, da se uresniči katero od obstoječih tveganj, kar bi svetovno rast realnega BDP ohladilo pod dva odstotka – to bi pomenilo najslabše leto od 70. let prejšnjega stoletja.
Največje tveganje za IMF predstavlja nadaljevanje in eskalacija ruske vojaške agresije v Ukrajini, ki ji še ni videti pravega konca. Sledi monetarna politika centralnih bank, ki bi s premalo agresivnim zategovanjem izgubile kredibilnost in dovolile inflaciji, da ostane na povišani ravni. Po drugi strani bi s preveč agresivnim zategovanjem poslabšale finančne pogoje do mere, ki bi povzročila globoko recesijo. Tveganje za svetovno gospodarstvo predstavlja tudi ohlajanje rasti na Kitajskem, ki je s svojo rastjo pred dobrim desetletjem pomagala preostanku sveta, da se je izvlekel iz recesije. Izziv še vedno predstavljajo tudi nove variante koronavirusa.
V primežu različnih tveganj in kriz je IMF popravil napovedi inflacije in gospodarske rasti za prihodnji dve leti. Letos naj bi rast svetovnega gospodarstva znašala 3,2 odstotka, leta 2023 pa naj bi bila 2,7-odstotna. Če se realizira več naštetih tveganj hkrati, bi se lahko svetovna rast realnega BDP znižala na dober odstotek. V IMF še ocenjujejo, da se bo v naslednjem letu skrčila okoli tretjina gospodarstev. V ZDA naj bi gospodarstvo v letu 2023 stagniralo, kitajska rast pa se bo ohladila na 4,4 odstotka. Ohlajanje razvitih gospodarstev bo najizrazitejše v Evropi, ki se spopada z energetsko krizo – realni BDP naj bi se leta 2023 v evrskem območju povišal le za 0,5 odstotka.
Preberi še
IMF poziva centralne banke, da nadaljujejo po začrtani poti
Tveganja glede finančne stabilnosti so se na podlagi slabše makroekonomske slike povečala, ocenjuje Mednarodni denarni sklad.
11.10.2022
IMF in Svetovna banka svarita pred globalno recesijo
Direktorica IMF Georgieva: Vpliv višjih stroškov zadolževanja 'je začel načenjati gospodarstvo'.
10.10.2022
IMF je prav tako ocenil, da je svetovna inflacija vrh že dosegla oziroma ga bo dosegla do konca letošnjega leta. Letos naj bi znašala 8,8 odstotka, leta 2023 6,5 odstotka, v letu 2024 pa naj bi bila 4,1-odstotna. Pri umirjanju inflacije bodo glavno vlogo odigrale centralne banke, ki jih IMF poziva, naj sledijo trenutno začrtani poti.
"Kar vidimo sedaj, je normalizacija monetarne politike, saj so bile začetna točka centralnih bank negativne obrestne mere," je na novinarski konferenci dejal Pierre-Olivier Gourinchas, glavni ekonomist in vodja raziskovalnega oddelka pri IMF.
Ob tem je poudaril, da morajo biti države previdne glede porabe in zadolževanja, predvsem tiste z nizkimi prihodki. "Odnos držav z vlagatelji glede nadaljnjega zadolževanja oziroma prestrukturiranja dolga bo pomemben," meni Gourinchas.
Na novinarski konferenci se je dotaknil tudi boja proti podnebnim spremembam. Dejal je, da bodo stroški zelenega prehoda nižji kot stroški, ki bodo nastali, če prehoda ne naredimo. "Kredibilno je treba stopiti na pot doseganja podnebnih ciljev do leta 2030," ocenjuje Gourinchas.
IMF, posnetek zaslona
.webp){kind=icon}
