Stanovanjski sklad v naslednjih treh letih do 1.244 novih stanovanj

Slovenska stanovanjska politika je vroča politična tema. Na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije (SRSS) so predstavili trenutno stanje pri pridobivanju novih stanovanj in uresničevanju ciljev strategije 2015–2025. Cilj deset tisoč novih stanovanj bo blizu izpolnitve.

Na SSRS so iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) uspeli pridobiti 38,25 milijona odobrenih sredstev, iz katerih se bo financirala gradnja 714 javnih najemnih stanovanj, odobrena sredstva iz NOO pa predstavljajo okrog 35 odstotkov vrednosti investicij.

Drugi paket novih stanovanj prihaja iz naslova kredita Razvojne banke sveta Evrope v višini 70 milijonov evrov. Celotna investicija bo vredna 161,98 milijona evrov, lastna sredstva ima SSRS že zagotovljena.

V tem paketu bodo zagotovili 912 javnih najemnih stanovanj, je pa nekaj projektov financiranih tako iz NOO kot iz kredita razvojne banke, tako da je skupna številka nekoliko nižja. Do konca leta 2025 bodo na trg skupaj oddali 1.244 stanovanj v devetih statističnih regijah, od tega bo za starejše namenjenih 164 oskrbovanih stanovanj.

V Ljubljani manj investicij, ker ni bila prioriteta v načrtih MOP

"Pri prijavah na razpise za sredstva iz NOO smo bili zelo uspešni, potrdili so nam 11 od 12 prijavljenih projektov, s katerimi bomo do konca leta 2014 zagotovili novih 714 stanovanj. Ker gre za nepovratna sredstva, bodo vsa ta stanovanja na voljo z neprofitno najemnino," je na novinarski konferenci poudaril predsednik SSRS Črtomir Remec.

SSRS

Projekti so v različnih fazah. V Mariboru bodo prvih 212 stanovanj projekta Pod Pekarsko gorco ponudili zelo kmalu, tudi stanovanja iz druge faze projekta bodo predvidoma na voljo do konca leta. Vsa stanovanja, ki jih financirajo s sredstvi iz NOO, morajo imeti uporabno dovoljenje do konca leta 2024, pri posojilu evropske razvojne banke pa so si zagotovili črpanje kredita še v letu 2026, čeprav načrtujejo, da bodo projekti zaključeni do konca leta 2025.

Večji projekti v Ljubljani v tem sklopu niso zajeti, ker Ljubljana ni bila označena kot prioriteta, pojasnjuje Remec: "Ministrstvo za okolje in prostor je določilo razpisne pogoje, pri katerih nismo sodelovali. V njih Ljubljana ni bila izpostavljena kot prioriteta. Ker naš projekt na Dolgem mostu ni bil v energijskem razredu A1, temveč je spadal v razred A2, s prijavo nismo bili uspešni." V Podutiku sicer gradijo novih 60 stanovanj, še okrog 300 jih je načrtovanih v okviru drugih projektov na Rašici, na Topniški ulici in tudi na Barju, a so projekti v različnih fazah in za njih še ni zagotovljenega financiranja.

V strategiji 2015–2025 je Stanovanjski sklad RS želel ponuditi novih deset tisoč stanovanj. Izpolnitvi cilja se bodo približali, pravi Remec: "Nacionalni program je v zadnji fazi, smo že krepko prek številke sedem tisoč stanovanj. V gradnji oziroma pripravi na gradnjo imamo še okrog 2.500 stanovanj, kar pomeni, da bomo prišli blizu številke deset tisoč. Več stanovanj smo si obetali iz programa javnih najemnih stanovanj, a naše rešitve niso bile uslišane, zato ta sistem še ni zaživel tako, kot smo načrtovali. Potrebovali bi davčne olajšave ali zagotovljene višje najemnine, da bi bil sistem za lastnike praznih stanovanj privlačnejši."

Na področju stanovanjske zakonodaje so z novelo zakona, ki jo je sprejela prejšnja vlada, naredili vsaj manjši korak naprej in omogočili občinskim skladom večje zadolževanje, s katerim bodo lahko financirali investicije.

Dogovor za nov kredit, a potrebujejo tudi lastna sredstva

Tudi za naslednje obdobje do leta 2035 načrtujejo novih deset tisoč stanovanj, a "si tokrat želimo, da bi imel program tudi trdno finančno osnovo in sistemsko rešene načine financiranja, da ga bomo lahko izvedli; in ne tako kot v trenutnem načrtu, kjer je bila predstavljena številka le želja, brez zagotovljenih financ", še pravi Remec. Za naslednje obdobje je v različnih fazah gradnje že 1.250 stanovanj, težava pa je v pridobivanju primernih zemljišč: "Iz zemljišč na slabi banki bi lahko pridobili še okrog dva tisoč stanovanj. Skupno bi tako lahko prišli do tri tisoč stanovanj, kar pa je premalo. Potrebujemo jasno zemljiško politiko, tudi z investicijami v velike stanovanjske soseske, ki jih potrebujemo."

Takšni bi bili v Ljubljani soseski Stanežiče in Bizovik; v vsaki bi bilo lahko več kot tisoč stanovanj. V Kranju je ena od možnosti ureditev degradiranega območja Tekstilindusa, kjer bi lahko zraslo 500 stanovanj. S tem bi precej omilili pritiske na stanovanjski trg, kjer po nekaterih ocenah potrebujemo tisoč novih stanovanj letno, če bi želeli umiriti rast cen in stanovanja cenovno približati prebivalstvu.

Pri dodatnem zadolževanju SSRS nima več veliko manevrskega prostora: "Z Evropsko investicijsko banko se pogovarjamo o dodatnem kreditu v višini sto milijonov evrov, potem pa smo dosegli maksimum, kar se tiče dovoljene zadolženosti sklada. In še teh sto milijonov ne bo pomagalo, če ne bomo zagotovili lastnih sredstev, zato je sistemsko urejeno financiranje ključnega pomena."

S podražitvijo materialov v zadnjih letih je zrasla tudi cena gradnje stanovanj; Remec ceno novega stanovanja v povprečju ocenjuje na 150 tisoč evrov.