Kazalnik PMI: Gospodarstvo evroobmočja se je julija skrčilo

Gospodarstvo evroobmočja se je julija skrčilo, kažejo prvi podatki glavnega indeksa PMI, ki ga izračunavajo pri analitskem podjetju S&P Global. Njegova vrednost je z junijskih 52 točk, kar je še nakazovalo na rast, julija upadlo na 49,4 točke, kar že pomeni krčenje aktivnosti. Nabavni menedžerji v evropskih podjetjih so poročali predvsem o upadu novih naročil in proizvodnje.

Oba omenjena podindeksa, ki merita stanje novih naročil in proizvodnje, sta upadla pod vrednost 50 prvič po koronavirusnem zaprtju lani februarja. Vrednost indeksa nad 50 pomeni rast gospodarske aktivnosti, pod to mejo pa nakazuje krčenje. Tokratni upad stanja novih naročil je že tretji mesečni po vrsti in je celo največji po maju 2013, če izvzamemo koronavirusna zaprtja.

Največji upad kazalnika je bil zabeležen v Nemčiji, kjer je glavni PMI dosegel 48 točk, kar je najnižja vrednost od junija 2020. Močno se je upočasnila tudi rast francoskega gospodarstva, kjer je glavni PMI znašal 50,6, kar je 2,9 točke nižje kot junija. Ker indeks PMI povsem korelira z BDP, je zelo dober kazalnik prihodnjega stanja v gospodarstvu, saj so objave o gibanju BDP na razpolago z zamikom do treh mesecev.

ECB zvišuje obrestne mere ravno takrat, ko bi jih običajno morala spuščati

"Zdi se, da se bo gospodarstvo evroobmočja v tretjem četrtletju skrčilo, saj se poslovna aktivnost julija umirja, v prihodnost usmerjeni kazalniki pa namigujejo na nadaljnje ohlajanje gospodarstva," je prve podatke PMI komentiral Chris Williamson, ekonomist pri S&P Global.

Indikativno se evropsko gospodarstvo na četrtletni ravni krči po 0,1-odstotni stopnji. "Čeprav je trenutno krčenje skromno, pa velik upad novih naročil, zmanjševanje zaostankov in mračnejša poslovna pričakovanja nakazujejo na višjo stopnjo krčenja ob koncu leta," napoveduje.

"Glede na to, da ECB zvišuje obrestne mere ravno v času, ko je okolje povpraševanja takšno, da bi običajno prišlo do ohlapnosti monetarne politike, bodo višji stroški zadolževanja neizogibno povečali tveganje recesije," je kritičen Williamson.

Kot dodaja, bi bil lahko žarek svetlobe nadaljnje ohlajanje inflacijskih pritiskov na vhodne stroške in prodajne cene, kar naj bi prispevalo k nižji inflaciji. "Vendar trenutno tudi te stopnje ostajajo višje kot pred pandemijo, kar postavlja centralne bankirje v nezavidljiv položaj, kako ukrotiti inflacijo in se hkrati izogniti trdemu pristanku za gospodarstvo," še pojasnjuje.

Podjetja imajo rekordne zaloge neprodanih izdelkov

Pospeševanje proizvodnega sektorja v smer recesije spremlja tudi skorajšnja ustavitev rasti storitvenega sektorja, saj visoki življenjski stroški še naprej zmanjšujejo povpraševanje. Najslabše kaže francoskemu in nemškemu storitvenemu sektorju, ki najbolj zaostajata za drugimi državami evroobmočja.

Zaradi oslabljenega povpraševanja upadajo tudi poslovna pričakovanja, zmanjšujejo se nakupi vhodnih surovin, zaposlovanja je vse manj. Ob tem so cenovni pritiski ostali visoki, čeprav se inflacija na vhodne stroške in prodajne cene nekoliko umirja. 

Če pogledamo sektorsko, je zlasti močno upadla proizvodnja v predelovalnih dejavnostih, in sicer najhitreje po maju 2020. Julij je že drugi zaporedni mesec, ko ta sektor beleži krčenje. Hkrati je julijski upad tovarniške proizvodnje najhujši v zadnjih desetih letih. Pri tem je najbolj upadla proizvodnja v nemških in francoskih tovarnah.

Medtem se zamude v dobavnih verigah še naprej zmanjšujejo. Povprečno so se dobavni roki julija podaljšali za najmanj od oktobra 2020, kar je skladno z vse manjšim povpraševanjem podjetij po vhodnih surovinah. To je tudi odraz velikega porasta skladiščnih zalog surovin. Podjetja kopičijo tudi neprodane končne izdelke - podindeks, ki meri njihovo zalogo, je dosegel rekordno visoko vrednost. 

Zaradi slabših poslovnih pričakovanj podjetja bolj previdna pri zaposlovanju

Skupna rast delovnih mest se je umirila že drugi mesec zapored in je dosegla najnižjo raven v zadnjih 15 mesecih, saj so podjetja zaradi zmanjšanega povpraševanja bolj previdna pri zaposlovanju. Prav tako se je ohladila rast plač - tako v predelovalnih kot tudi v storitvenih dejavnostih.

Poslovna pričakovanja za prihodnje leto so upadla na najnižjo raven po maju 2020. Tako nizka so bila le malokrat v zadnjem desetletju. Ob tem več podjetij v prihodnjem letu pričakuje zmanjšanje kot povečanje proizvodnje, kar se je zgodilo le v prvih mesecih koronavirusne epidemije, sicer pa davnega leta 2012. K vse mračnejšim obetom prispevajo zaskrbljenost zaradi oskrbe z energijo, vse višji življenjski stroški, zaostrovanje finančnih pogojev, vojna v Ukrajini in zaostanki v dobavnih verigah. 

S&P Global je nabavne menedžerje anketiral v prvi polovici julija. Končni podatki bodo objavljeni 1. avgusta.