Kako visoko inflacijo v prihodnjih 12 mesecih vidijo potrošniki?

Pričakovanja potrošnikov glede višine inflacije v evrskem območju v prihodnjih 12 mesecih so se septembra "opazno" povečala, so zapisali v Evropski centralni banki (ECB). To je še en razlog, zakaj namerava ECB ohraniti visoke obrestne mere dlje časa. Pričakovanja glede višine inflacije za naslednjih 12 mesecev so se povečala s 3,5 odstotka na štiri odstotke, medtem ko se je negotovost glede obetov povečala. Za prihodnja tri leta pa ostajajo pričakovanja nespremenjena pri 2,5 odstotka.

Anketa je bila izvedena po poletju, ko je inflacija v evrskem območju 20 držav ostala nad petimi odstotki. Od takrat je nekoliko upadla, cene življenjskih potrebščin so se v oktobru v primerjavi z letom prej zvišale za 2,9 odstotka – kar je blizu dvoodstotnega cilja ECB.

Kar zadeva obete za evropsko gospodarstvo, je anketa ECB pokazala, da potrošniki postajajo bolj malodušni in pričakujejo 1,2-odstotno krčenje v prihodnjih 12 mesecih. V prejšnji anketi so napovedali 0,8-odstotno krčenje. Podatki iz preteklega tedna so razkrili, da se je gospodarstvo v tretjem četrtletju v evrskem bloku nepričakovano skrčilo za 0,1 odstotka, zaradi česar je v drugi polovici leta 2023 v nevarnost blage recesije.

Kaj je še pokazala raziskava:

- Pričakovanja o stopnji brezposelnosti v letu dni so se z 11,1 odstotka dvignila na 11,4 odstotka.
- Nominalni dohodki naj bi se prihodnje leto povečali za 1,2 odstotka, enako kot avgusta.
- Potrošniki pričakujejo, da bo cena njihovega stanovanja v istem obdobju zrasla za 2,2 odstotka, kar je manj od 2,3 odstotka, kot so menili v zadnji opravljeni anketi.
- Pričakovanja glede hipotekarnih obrestnih mer so se s 5,2 odstotka še povečala, in sicer na 5,4 odstotka.

Previdnost bo še potrebna

"Kljub premoru po nizu dvigovanja obrestnih mer, ki se je začelo julija 2022, moramo ostati previdni," je po poročanju Bloomberga dejal predsednik Bundesbank Joachim Nagel, pri čemer je navedel gospodarsko negotovost in tveganje, da bi inflacija še vedno lahko bila višja od pričakovane.

Martins Kazaks, centralni bankir iz Latvije, je v televizijskem intervjuju dejal, da je mogoče obrestne mere znižati šele, ko bo ECB prepričana, da se rast cen vrača k 2-odstotnemu cilju.

Po mnenju glavnega ekonomista ECB Philipa Lana bi to lahko trajalo nekaj časa. "Trud je trenutno usmerjen v to, da se inflacija ustali in da obdržimo tečaj tam, kjer je," je dejal Lane. Pred naslednjim zasedanjem v decembru bo ECB prejel še eno raziskavo o pričakovanjih glede inflacije potrošnikov.

Po besedah Helgeja Bergerja, namestnika direktorja evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada, bi Evropska centralna banka tvegala drago napako, če bi prehitro sprostila denarno politiko. "Kljub temu se lahko vse hitro spremeni, zato smo zelo veseli, da so centralne banke, kot je ECB, pa tudi druge, uporabile pristop, ki temelji na podatkih," je povedal Berger.