.webp){kind=icon}
Območje z evrom je v drugem trimesečju na četrtletni ravni dosegla le 0,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, kažejo današnji podatki evropskega statističnega urada (Eurostat). Prvotna ocena je kazala na 0,3-odstotno rast, vendar so slabi izvozni podatki vplivali na popravek številk navzdol. Analitiki so pričakovali, da bo rast ostala pri 0,3 odstotka. Gospodarstvo Evropske unije je v drugem trimesečju stagniralo.
Današnje številke bodo pozorno spremljali v Evropski centralni banki (ECB). Gre za nov dokaz o šibkosti evropskega gospodarstva in evrskega območja. ECB se bo na monetarnem srečanju prihodnji teden odločala o prihodnji monetarni politiki. Ključno vprašanje ostaja, ali je za ukrotitev inflacije potrebno še eno zvišanje obrestnih mer. Popravek prav tako povečuje možnost, da bodo prejšnjo projekcijo ECB o 0,9-odstotni rasti v novih napovedih popravili navzdol, špekulira Bloomberg.
Slovenija z drugo največjo rastjo
V drugem trimesečju je po današnjih podatkih najhitreje raslo gospodarstvo Litve, kjer so na četrtletni ravni dosegli 2,9-odstotno rast. Slovenija je imela 1,4-odstotno rast, na tretjem mestu pa je z 1,3 odstotka Grčija. Največje krčenje gospodarstva so zabeležili na Poljskem (2,2 odstotka), na Švedskem je BDP upadel za 0,8 odstotka in v Avstriji za 0,7 odstotka. Na popravek rasti gospodarstev sta vplivali predvsem Nemčija in Italija. Gospodarstvo prve je v drugem trimesečju stagniralo, italijansko gospodarstvo pa se je celo skrčila za 0,4 odstotka.
Rast zavirata Nemčija in Italija
Nemška industrijska proizvodnja je julija znova upadla, kar je še dodatno upočasnjuje največje evropsko gospodarstvo in očrnilo začetek tretjega četrtletja. Proizvodnja se je zaradi investicijskih in potrošniških dobrin v primerjavi z junijem zmanjšala za 0,8 odstotka, so danes sporočili iz zveznega statističnega urada Destatis. Nemške tovarne trpijo zaradi šibkega povpraševanja iz Kitajske, pomanjkanja delavcev, višjih obrestnih mer in dolgotrajnih posledic lanske energetske krize. Podatki kažejo, kako lahko šibkost svetovnega povpraševanja, ki ga vodi Kitajska, močno prizadene izvoznike, da obremenijo celotno regijo.
Kako je na trgu dela
V primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta se je zaposlenost v drugem trimesečju v območju evra povečala za 1,3 odstotka in v EU za 1,1 za odstotka. V prvem četrtletju se je v evrskem območju povečala za 1,6 in v EU za 1,5 odstotka. V drugem trimesečju leta 2023 so Litva, Malta in Portugalska imele največjo rast zaposlenosti oseb v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Povečala se je za 1,3 odstotka. Največji upad zaposlenosti so zabeležile Estonija (–1,5 odstotka), Romunija (–0,8 odstotka) in Hrvaška (–0,7 odstotka).
