Gospodarska rast v evrskem območju se je junija močno upočasnila, kažejo prvi podatki nekdanje družbe IHS Markit, ki se je preimenovala v S & P Global. Utrip v realnem gospodarstvu vsak mesec preverjajo z indeksom nabavnih menedžerjev PMI, ki je junija upadel na najnižjo raven v 16 mesecih. To kaže na zastoj rasti povpraševanja.
Glavni PMI za evrsko območje, ki zajema tako proizvodne kot storitvene dejavnosti, se je z majskih 54,8 točke junija znižal na 51,9 točke. Aprila je dosegel 55,8 točke, marca pa 54,9 točke. To bi lahko pomenilo, da bi bila gospodarska rast v nadaljevanju leta še nižja od pričakovane. V prvem četrtletju je namreč evroobmočje zabeležilo 0,6-odstotno rast BDP glede na prejšnje četrtletje, napovedi pa kažejo, da bi bila rast v drugem letošnjem četrtletju lahko zgolj 0,2-odstotna.
Povpraševanje v storitvenem sektorju strmoglavilo
Poleg glavnega indeksa pri S & P Global predstavijo tudi vrednosti podindeksov. V storitvenih panogah v evroobmočju je vrednost upadla na petmesečno najnižjo raven, in sicer na 52,8 točke, medtem ko je maja ta podindeks dosegel 56,1 točke. To pomeni izrazito poslabšanje uspešnosti sektorja v zadnjih dveh mesecih. Prav tako so se upočasnili tudi prilivi novih poslov v storitvenem sektorju, rast pa je upadla na drugo najnižjo vrednost od začetka oživljanja povpraševanja v maju lani.
Če pogledamo podrobneje, je bila junija rekordna rast storitev v turizmu in rekreacijskih dejavnostih, medtem ko se je povpraševanje po teh storitvah v aprilu in maju skoraj ustavilo. Podjetja razloge iščejo v naraščajočih življenjskih stroških in zmanjševanju povpraševanja po pandemiji. Ob zaostrenih razmerah v monetarni politiki je upadlo povpraševanje po bančnih in nepremičninskih dejavnostih. Upočasnila se je tudi rast prometa in industrijskih storitev, deloma zaradi slabšanja proizvodnega okolja.
Skromno stanje novih naročil
Kot kaže podkazalnik PMI, so aktivnosti v proizvodni industriji v evrskem območju povsem zastale, stopnja proizvodnje pa je upadla prvič v dveh letih. V številkah: Podkazalnik PMI za predelovalno industrijo je z majskih 54,6 točke junija upadel na 52 točk. Marca je indeks znašal še 56,5 točke. Proizvodnja se je ustavila predvsem zaradi upada števila novih naročil, ki so junija dosegla najnižjo vrednost od maja 2020. Nova naročila so sicer upadala že v maju.
Proizvodna podjetja se poleg tega soočajo še s pomanjkanjem na strani dobave, ki je povezano z rusko invazijo v Ukrajini. Kljub temu se zaostanki v dobavnih verigah manjšajo, a na račun zmanjšanja naročil. V zadnjih dveh letih so se dobavne verige soočale z rekordnimi naročili, kar je povzročilo kopičenje neprodanih zalog v skladiščih podjetij.
Podjetja vse bolj črnogleda
Stanje v evropskem gospodarstvu bi se v naslednjih mesecih lahko še poslabšalo, saj so podjetja znižala pričakovanja glede proizvodnje v prihodnjem letu na najnižjo raven od oktobra 2020. Še posebej izrazito so se poslabšala pričakovanja v predelovalnih dejavnostih. Tako za stagnacijo povpraševanja kot za slabše obete podjetij so krivi vse večja draginja, zaostreni finančni pogoji ter zaskrbljenost glede energentov in dobavnih verig.
Slabih novic še ne zmanjka, saj so ob vsem tem cenovni pritiski ostali na višjih ravneh kot pred epidemijo, zmerna rast stroškov že tretji mesec zapored pa bi lahko inflacijo povzdignila na rekordno stopnjo. Rast delovnih mest se je medtem junija umirila na 13-mesečno najnižjo raven, saj so podjetja v proizvodnih in storitvenih dejavnostih zmanjšala svoje načrte širitve zaradi poslabšanih obetov.
Narašča pritisk za dvig plač
Čeprav stopnja inflacije še vedno ostaja bistveno višja kot pred pandemijo, so se prodajne cene nekoliko ohladile tako v proizvodnih kot v storitvenih dejavnostih.
Znižali so se tudi vhodni stroški, kar se je zgodilo tretji mesec zapored. Kljub temu njihova vrednost ostaja četrta najvišja, odkar merijo te podatke. Podjetja so ponovno poročala tudi o pritiskih na dvig stroškov zaradi višjih cen energentov in transporta ter naraščanja pritiska za dvig plač.
Nemčija z najpočasnejšo rastjo
Če pogledamo po Evropi, je najpočasnejšo rast zabeležila naša največja izvozna partnerica Nemčija. Največja ovira za hitrejšo rast je bilo upadanje izvoza, medtem ko je bilo zaradi povečane gospodarske negotovosti in še vedno visoke inflacije pod pritiskom tudi domače povpraševanje. Pričakovanja podjetij so padla na najnižjo raven od prvega vala pandemije covida-19, proizvajalci pa so vse bolj pesimistični glede obetov.
Glavni indeks PMI za Nemčijo je izgubljal že četrti mesec zapored, kar nakazuje trajnejšo izgubo zagona v gospodarstvu. Vrednost indeksa je z majskih 53,7 točke junija upadla na 51,3 točke, kar je najnižja raven po četrtem valu pandemije decembra lani.
Čeprav je francosko gospodarstvo, drugo največje gospodarstvo v evroobmočju, prehitelo nemško, je junija rastlo najpočasneje od začetka leta. Posebej močan je bil upad francoske predelovalne industrije, skromna pa je bila tudi rast storitvenega sektorja.
.webp){kind=icon}
