Nižji davek na hrano v Avstriji prinesel manj od pričakovanj

Vlada Janeza Janše je ob začetku mandata sprejela interventni razvojni zakon, ki predvideva znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov. V kolaciji poudarjajo, da to pomeni nižje obremenitve pri nakupu kruha, mleka, mesa, jajc, sadja, zelenjave in drugih osnovnih živil. Nasprotniki opozarjajo, da ni zagotovila, da bo znižanje v celoti prišlo do potrošnikov. Del davčne ugodnosti lahko poberejo trgovci, distributerji ali proizvajalci v obliki višjih marž.

Julija davek znižala Avstrija

Julija je sosednja Avstrija znižala DDV na izbrane življenjske potrebščine. Znižani DDV na osnovna živila bi lahko prinesel manj koristi, kot so sprva pričakovali. Na to kaže analiza agencije OGM, ki temelji na dejansko opravljenih nakupih.

Po teh podatkih je bilo do davčne ugodnosti upravičenih le nekaj manj kot četrtina kupljenih živil. Povprečna razbremenitev tako znaša le 57 evrov na leto in ne do 100 evrov letno, kot je bilo napovedano. Finančno ministrstvo medtem vztraja pri oceni, da bo skupna predvidena razbremenitev v višini 400 milijonov evrov kljub temu dosežena.

Prihranki nižji od prvotnih ocen

Za izračun so izbranim osebam naročili, naj po nakupih posredujejo svoje račune. Tako so natančno ugotoviti, za katera živila še vedno velja 10-odstotni DDV in za katera znižana stopnja v višini 4,9 odstotka. V povprečju so izdelki, upravičeni do znižanega DDV, predstavljali nekaj manj kot četrtino vseh izdatkov za živila. Če te podatke prenesejo na rezultate raziskave o potrošnji gospodinjstev avstrijskega statističnega urada, povprečno gospodinjstvo zaradi nižje davčne stopnje letno prihrani okoli 57 evrov, piše Kurier.

Depositphotos

Razlog je zapleten sistem izjem

To je precej manj od prvotnih ocen, po katerih naj bi prihranki znašali do 100 evrov na leto ali več. Po besedah Johannesa Klotza iz OGM je glavni razlog za odstopanje zapleten sistem izjem. ''Nabor izdelkov, ki so dejansko zajeti v ukrep, je manjši, kot se je sprva predvidevalo,'' je pojasnil.

Tako na primer znižana 4,9-odstotna davčna stopnja velja za pšenično moko, ne pa tudi za rženo moko. Tudi kruh in pekovski izdelki niso v celoti upravičeni do nižje stopnje. Če vsebujejo preveč maščob ali sladkorja, zanje še naprej velja 10-odstotni DDV.

Davek na hrano bi znižali tudi na Danskem

Kot smo poročali, tudi Danska razmišlja o nižjem davku na hrano. Vlada želi odpraviti DDV na sadje in zelenjavo ter ga pri drugi hrani prepoloviti. Ukrep bi po vladnih izračunih državo stal približno 2,33 milijarde evrov na leto. Predlog je že sprožil burno razpravo, saj kritiki opozarjajo na dodatne stroške za podjetja in vprašljiv učinek na življenjske stroške gospodinjstev.

Mednarodni denarni sklad (MDS) je v najnovejšem pregledu danskega gospodarstva opozoril, da bi precejšen del koristi pripadel tudi premožnejšim gospodinjstvom. Poleg tega bi bilo takšno davčno razbremenitev pozneje težko umakniti, njena uvedba pa bi bila draga. Po njegovi oceni je ukrep drag, premalo ciljno usmerjen in bi največ koristi prinesel tudi gospodinjstvom, ki pomoči ne potrebujejo.

Izkušnje na Švedskem dobre

Švedska vlada je v začetku meseca sporočila, da je znižanje DDV za živila pripeljalo do nižjih maloprodajnih cen. Ukrep je del bil prizadevanj v volilnem letu za ublažitev naraščajočih življenjskih stroškov za potrošnike, je poročal Reuters.

Po poročilu Švedske agencije za varstvo potrošnikov in Nacionalnega inštituta za ekonomske raziskave so trgovci z živili znižanje DDV v celoti prenesli v maloprodajne cene. Ugotovitve temeljijo na podatkih statistik in drugih analizah. Švedska je DDV na hrano začasno znižala z 12 na 6 odstotkov. Ukrep velja od aprila 2026 do decembra 2027.