Nemška inflacija poskočila na najvišjo raven v več kot letu dni zaradi vojne

Nemška inflacija se je marca močno pospešila, potem ko je vojna z Iranom zvišala stroške energije, kar podpira pričakovanja, da bo Evropska centralna banka morala zvišati obrestne mere.

Cene življenjskih potrebščin so se v primerjavi z letom prej zvišale za 2,8 odstotka - več kot februarja, ko je rast znašala 2 odstotka, je v ponedeljek sporočil statistični urad. To je najvišja raven v več kot letu dni in ustreza mediani napovedi v anketi Bloomberg.

Stroški energije so poskočili za 7,2 odstotka - prvič po decembru 2023. Kazalnik, ki izključuje volatilne postavke, kot sta gorivo in hrana, je ostal nespremenjen pri 2,5 odstotka.

Ker konflikt na Bližnjem vzhodu vstopa v peti teden, se učinki dražjih nafte in plina že odražajo v evropskih cenah in pričakovanjih potrošnikov glede inflacije. Predsednica ECB Christine Lagarde je sicer obljubila odločno in hitro ukrepanje, če bo potrebno, vendar uradniki poudarjajo, da ne bodo hiteli, dokler ne ocenijo vseh posledic.

Denarni trgi pričakujejo hitro reakcijo in se nagibajo k dvigu obrestnih mer že na aprilskem zasedanju. V letošnjem letu v cene vgrajujejo do tri dvige.

Nemški podatki sledijo skoku inflacije v Španija na 3,3 odstotka, čeprav je bila rast nekoliko nižja od pričakovanj analitikov. Podatki za Francija in Italija bodo objavljeni v torek, skupaj s podatkom za evrsko območje, kjer naj bi inflacija dosegla 2,6 odstotka - najvišjo raven po juliju 2024.

V Nemčiji se pojavljajo znaki, da nekateri ne pričakujejo hitre rešitve energetskih težav. Raziskava inštituta Ifo Institute, objavljena v ponedeljek, kaže, da se bistveno več podjetij pripravlja na zvišanje cen. Ločena anketa Evropska komisija pa kaže, da so inflacijska pričakovanja med potrošniki na najvišji ravni od leta 2022.

 

Oblikovalci politik imajo "dolžnost", da preprečijo, da bi se takšna pričakovanja ukoreninila, je za La Stampa povedal guverner Banke Francije Francois Villeroy de Galhau. Grški predstavnik Yannis Stournaras je opozoril, da bi daljša vojna lahko sprožila stagflacijo in odstopanje od osnovnega scenarija ECB, ki predvideva rast cen v skladu z 2-odstotnim ciljem v srednjeročnem obdobju.

ECB je bila v preteklosti deležna kritik, da se je prepočasi odzvala na energetski šok po ruski invaziji na Ukrajino pred štirimi leti. Inflacija je takrat presegla 10 odstotkov, oblikovalci politik pa so bili prisiljeni agresivno zvišati stroške zadolževanja, da bi jo znižali.

S pomočjo Harumi Ichikura and Joela Rinnebya.