E-pismo: Evropa, spravi se v red!

Tudi letos se je prvi teden septembra težišče Slovenije iz Ljubljane premaknilo na Bled. Na Blejskem strateškem forumu je slovenska diplomacija lahko preverila, kakšen je dejanski domet naše zunanje politike.

 

 

Na Bledu smo dobili vtis, ki se dobro sklada s splošno podobo EU v svetu – počasna, neenotna in vse manj relevantna skupnost držav v hitro spreminjajočem se svetu. In vse bolj nasilnem svetu.

Le dva dni po zaključku diplomatskega druženja na Bledu je lahko zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ugotovila, da skupinski prizor Xi Jinpinga, Vladimirja Putina in Kim Jong Una na vojaški paradi v Pekingu za Evropo ne pomeni nič kaj dobrega.

Medtem ko dolgoletni cilji slovenske diplomatske ambicije po širitvi EU na države Zahodnega Balkana ostajajo neizpolnjeni, smo lahko spremljali, kako je srbski predsednik v Pekingu prijazno kramljal s predsednikom Rusije, sovražnikom EU številka ena.

Guvernerka črnogorske centralne banke Irena Radović je bila na Bledu brez dlake na jeziku. Neskončno usklajevanje in razlike v interesih držav EU onemogočajo učinkovito odzivanje. "Regulacija v Evropi je preobsežna, postopki odločanja pa so preveč togi, kar onemogoča pravočasno ukrepanje Evrope," je povedala guvernerka.

Razprava je sicer tekla o digitalnem evru, s katerim se želi Evropa odzvati na nove grožnje v digitalnem finančnem svetu. Znova po svoje – počasi in neodločno.

Evropa je trenutno pri brezgotovinskih plačilih skoraj povsem odvisna od ameriških ponudnikov (Visa, Mastercard, PayPal, Google Pay, Apple Pay …). Povrhu prihajajo še stabilni kriptokovanci, ki omogočajo neposredno izmenjavo med plačnikom in prejemnikom brez bančnega vmesnega člena. Tudi pri tem so vodilni Američani, saj so zasnovani na podlagi dolarja.

Prevlada ameriških podjetij pri obdelavi elektronskih plačil se ta hip ne zdi očiten problem, dokler ameriška podjetja obdelujejo plačila, a mogoče ne bo vedno tako, je opozoril guverner estonske centralne banke Madis Müller. Evropa zato po njegovih besedah potrebuje plačilno avtonomijo in odpornost.

Evropa je torej grožnjo zaznala, a se znova, kot pri vojni v Rusiji, odziva počasi in neodločno, paralizirana od usklajevanja številnih interesov in s prelaganjem odločitve v nejasno prihodnost.

Cincanje pa je v svetu, ki se spreminja tako hitro in tako nasilno, pogubna napaka.