Trend prekinjen: Skupni davčni dolg po letih padanja spet raste

Ob nedavnem članku o fantih z rajskih otokov smo poročali, da je podjetje T7U, nekdanji Majbert Pharm, ki je zaslovelo med epidemijo koronavirusa in ki ga je država pahnila v stečaj, na seznamu davčnih neplačnikov. Državi dolgujejo od 300 tisoč do 500 tisoč evrov. Pod našo objavo se je oglasil bralec, ki ga zanima, kako je mogoče ustvariti tako visok davčni dolg glede na to, da finančna uprava (Furs) ob zamujanju denimo s plačili prispevkov tako rekoč v nekaj dneh začne postopek izvršbe.

Za pojasnila smo prosili finančno upravo.

Furs že leta javno objavlja "seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 evrov in so starejše od 90 dni". Pravno podlago imajo v zakonu o davčnem postopku. Dolžniki so razvrščeni v razrede glede na višino dolga, največji dolžnik na aktualnem seznamu pa državi dolguje od 10 do 20 milijonov evrov. Gre za nekdanjega velenjskega gradbinca Vegrad, ki ga je vodila večkrat na sodišču obsojena Hilda Tovšak. Nekoč je bila na samem vrhu z dolgom, ki je presegal 20 milijonov evrov, družba Maxicom -zakaj ni več na vrhu, pišemo v nadaljevanju.

Kako lahko nastanejo tako grozanski dolgovi, ne da bi Furs izvršbo začel že prej, smo Fursu zastavili vprašanje našega bralca. S finančne uprave so pojasnili: "Ne gre za to, da bi dolg zavezanca nastajal sproti, skozi daljše časovno obdobje, pri tem pa Finančna uprava ne bi začela postopka davčne izvršbe. Visok davčni dolg običajno nastane kot posledica finančnega nadzora."

Navajajo primer: Finančna uprava pri zavezancu (ki ni davčni dolžnik) izvede inšpekcijski nadzor za zadnjih pet let. Recimo, da se odkrijejo večje kršitve davčnih predpisov, zato zavezancu poleg globe naložijo dodatne davčne obveznosti za zadnjih pet let, skupaj z zamudnimi obrestmi: "Znesek takšnih obveznosti lahko znaša tudi več sto tisoč evrov (odvisno od neprijavljenih prihodkov zavezanca). Če zavezanec zneska ne poravna v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi, postane dolžnik za celoten znesek, ki mu je bil naložen." Dodajajo, da je v omenjenem hipotetičnem primeru več sto tisoč evrov visok davčni dolg nastal "z danes na jutri" oziroma po poteku roka za plačilo obveznosti.

 

 

Dolgoletni trend nižanja skupnega davčnega dolga - razvidno iz podatkov finančne uprave, vključuje blagajne države, ZPIZ, ZZZS, občin in drugih prejemnikov - je bil lani prekinjen. Znašal je skoraj 902 milijona evrov in je bil dobrih sedem odstotkov višji kot leto prej.

Furs višjo številko pojasnjuje z več odmerjenimi in obračunanimi davčnimi obveznostmi kot leto prej - za 2,8 milijarde ali desetino več. Uveden je bil tudi nov obvezni zdravstveni prispevek, s katerim se je ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, posledično je bilo tudi v izterjavo prejeto nekoliko več neplačanih obveznosti.

Furs v letnem poročilu še izpostavlja, da ko se skupni dolg primerja z javnofinančnimi prihodki, ta delež še vedno upada. Lani je znašal 3,6 odstotka, leto prej je bil 0,1 odstotne točke višji, v 2022 pa je znašal 4,3 odstotka.

Kdaj Furs začne postopek izterjave

Furs postopek izterjave začne, ko davčni zavezanec svoje obveznosti ne plača v roku za prostovoljno izpolnitev: "Dolžniku se najprej pošlje opomin (ki sicer ni zakonsko obvezen). Če obveznost kljub opominu ni poravnana, pa davčni organ zoper dolžnika začne postopek davčne izvršbe." To pomeni, da se postopek davčne izvršbe začne za vse neplačnike.

"Časovnica izdaje sklepa o davčni izvršbi je pri vseh zavezancih enaka, ne glede na višino dolga. Uspešnost izvršbe pa je odvisna od obstoja rubljivega premoženja dolžnika. Zato se lahko zgodi, da Furs kljub izdaji številnih sklepov o izvršbi ne doseže poplačila (ni sredstev na računih ali višina prejetih dohodkov ne dosega zakonsko določenega varovanega zneska, ki mora dolžniku ostati kljub izvršbi, ni rubljivih premičnin, vrednostnih papirjev, nepremičnin oziroma izkupiček od njihove prodaje ne zadošča za poplačilo dolga)," so zapisali v odgovoru.

 

 

Ob tem Furs poudarja, da zoper dolžnike, nad katerimi je v teku kateri izmed postopkov zaradi insolventnosti (stečaj, osebni stečaj, prisilna poravnava, ki lahko trajajo tudi več let), ne smejo voditi postopka davčne izvršbe, temveč se lahko terjatve poplačajo le v skladu z insolvenčno zakonodajo. Po tej pa je Furs izenačen z drugimi (civilnimi) upniki.

Kdaj zastara davčni dolg

Velika večina davčnih zavezancev sicer sama prostovoljno izpolnjuje svoje davčne obveznosti. Lani je delež prostovoljno plačanih dajatev znašal kar 97,3 odstotka.

Med davčnimi dolžniki je bilo v letu 2024 na podlagi izdanih opominov, pozivov in sklepov o davčni izvršbi izterjanega za 749,6 milijona evrov dolga (od tega 715,6 milijona evrov iz naslova obveznih dajatev in 34 milijonov iz naslova nedavčnih obveznosti). Največji delež plačil zajemajo plačila na podlagi opominov in pozivov - skoraj 71 odstotkov vseh plačil - medtem ko plačila po sklepih zajemajo 29,1 odstotka deleža vseh plačil, razkriva Furs.

Nekateri dolgovi tudi zastarajo. "Absolutni zastaralni rok je 10 let," so odgovorili s Fursa. Vendar ta rok ne teče in se posledično podaljša za čas, ko postopkov izvršbe ni bilo dovoljeno voditi zaradi zakonskih razlogov ali sodnih postopkov (npr. čas trajanja postopka zaradi insolventnosti).

Lani so odpisali za skoraj 111 milijonov evrov davčnih obveznosti, od tega za slabih 21 milijonov evrov obresti. Skoraj 58 odstotkov davčnih obveznosti je bilo odpisanih zaradi končanih postopkov zaradi insolventnosti, saj jih ni bilo mogoče izterjati v postopku stečaja oziroma prisilne poravnave, so pojasnili.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar