Blažeković: Poraba gospodinjstev poganja makedonski BDP

V zadnjih desetih letih je gospodarska rast Makedonije v povprečju znašala 2,3 odstotka. Če ne bi bilo pandemije Covid-19 leta 2020, bi ta rast v povprečju znašala nekaj več kot tri odstotke, kar lahko štejemo za solidno stopnjo rasti za majhno in odprto gospodarstvo, kot je makedonsko, je povedal Mihael Blažeković, vodja analitike pri Bloomberg Adria, na konferenci v Skopju Trendi v porabi, na kateri je predstavil analizo makroekonomskega stanja v državi.

"Ta rast v veliki meri temelji na porabi gospodinjstev, ki predstavlja kar 68 odstotkov BDP. Severna Makedonija je vodilna v regiji Adria po porabi gospodinjstev v deležu BDP. V zadnjih petih letih se je ta odvisnost povečala za 2,4 odstotne točke. Nasprotno pa je Bosna in Hercegovina svoj delež porabi gospodinjstev zmanjšala za 5,9 odstotne točke. Odvisnost od porabi ni anomalija, temveč normalna situacija," pravi Blažeković.

Dodaja, da se Slovenija najmanj zanaša na porabo gospodinjstev – okoli 50 odstotkov BDP, medtem ko je regionalno povprečje nekoliko nižje od makedonskega gospodarskega povprečja.

"Ta model rasti se nadaljuje. Poraba gospodinjstev tudi letos poganja BDP v regiji Adria, vključno z Makedonijo. Vendar pa so izdatki na prebivalca v Makedoniji le 41 odstotkov povprečja EU, cenovna raven pa je na 48,7 odstotka povprečja EU, kar kaže na omejeno kupno moč," je poudaril Blažeković.

Dodal je, da se Slovenija najmanj zanaša na porabo gospodinjstev, ki predstavlja približno 50 odstotkov BDP-ja, medtem ko je regionalno povprečje nekoliko nižje od povprečja makedonskega gospodarstva.

"Ta model rasti se nadaljuje. Namreč, tudi letos poraba gospodinjstev poganja BDP v regiji Adria, vključno z Makedonijo. Kljub temu so izdatki na prebivalca v Makedoniji le 41 odstotkov povprečja EU, cenovna raven pa znaša 48,7 odstotka povprečja EU, kar kaže na omejeno kupno moč, " je poudaril Blažeković.

Naš analitik je izpostavil, da sta Romunija in Hrvaška v zadnjih petih letih dosegli najhitrejšo konvergenco proti povprečju EU, saj se je njun BDP na prebivalca (v PPS) povečal za 8 odstotnih točk.

"Po drugi strani pa je bila rast BDP spremljana z rastjo cen, ki so se prav tako približale povprečju EU. Zanimivo je, da je v Srbiji cenovna konvergenca presegla konvergenco celotnega gospodarskega razvoja," je dejal Blažeković.

Po njegovih besedah lahko na makedonsko gospodarstvo pogledamo tudi skozi neto mednarodni investicijski položaj (NIIP).

Mihael Blažeković/ Foto: Bloomberg Adria

"Makedonija ima negativen neto mednarodni investicijski položaj (NIIP) v višini –57 odstotkov, kar pomeni, da je tuje lastništvo sredstev v državi večje od makedonskega lastništva v tujini. Le Slovenija ima v regiji pozitiven NIIP. Kljub temu pa makedonska gospodinjstva ostajajo relativno nizko zadolžena, približno 27 odstotkov BDP. Prav tako zaznavamo močno rast v letu 2025, saj porabniška posojila rastejo za 9,2 odstotka letno, skupna posojila gospodinjstvom pa za 10 odstotkov, " je povedal Blažeković.

Izpostavil je, da živimo v času vlaganj v umetno inteligenco in tehnologijo in da se Makedoniji na tem področju ne obetava nič dobrega.

"Vladne naložbe v raziskave in razvoj so osemkrat nižje od povprečja EU, kar postavlja Makedonijo na dno regionalne lestvice. Nasprotno pa je Slovenija vodilna v vlaganju v raziskave in razvoj, kar sovpada z njenimi močnimi izvoznimi zmogljivostmi," pravi Blažeković.

 

Poudaril je, da je kapitalski trg ogledalo gospodarstva, saj odraža dinamiko znotraj korporativnega sektorja. "Letos je leto boljše kot kadarkoli prej. Indeks MBI10, ki vključuje 10 najbolj likvidnih delnic podjetij, uvrščenih na borzo, se je letos povečal za več kot štiri odstotke, medtem ko je bilo lansko leto izjemno s 40-odstotno rastjo. Ta rast je v veliki meri posledica rezultatov bančnega sektorja, ki predstavlja 40 odstotkov celotnega indeksa. Makedonska borza je leta 2024 zabeležila povečanje prometa za 190 odstotkov, od začetka leta 2025 pa se je povečala še za 4,5 odstotka. Vendar pa je skupni promet na trgu še vedno najnižji v regiji Adria," je povedal Blažeković.

Po njegovem mnenju je ta rast indeksa vodila tudi do povečanja vrednotenj. "Trenutno ima MBI10 višjo vrednost. Koeficient P/E je okoli 16, koeficient P/B pa okoli 2,2, kar je višje od indeksov v regiji, še posebej slovenskih in madžarskih, ki glede na kazalnike vrednotenja še vedno delujejo podcenjeni," je pojasnil Blažeković.

Prihodnost

Svojo predstavitev je zaključil s projekcijo za prihodnje leto. "Pričakujemo, da se bo makedonsko gospodarstvo pospešilo na tri odstotke realne rasti, spodbudila pa jo bo nadaljnja zasebna poraba zaradi že omenjenih močnih temeljnih dejavnikov porabe. Prav tako napovedujemo okrevanje nemškega gospodarstva, kar bo spodbudilo makedonski izvoz. Pričakujemo tudi nadaljevanje priliva tujih neposrednih naložb, zlasti v obnovljive vire energije," je dejal Blažeković.

Kar zadeva inflacijo, pričakuje nadaljnje upočasnjevanje v letu 2025, pod tri odstotke, s poudarkom, ki ostaja na cenah storitev, ki rastejo z dvakrat višjo stopnjo od osnovne inflacije.

"Sušno poletje, ki vpliva na kmetijstvo, bi lahko prav tako povzročilo pritisk na cene, saj približno 36 odstotkov porabniške košarice v Makedoniji sestavlja hrana, največ v celotni jadranski regiji. Kljub temu naj bi se drugi inflacijski pritiski zmanjšali, kar bo uravnotežilo stopnjo inflacije. Glavna tveganja za rast in inflacijo ostajajo zunanje narave in gre za dejavnike, na katere majhno in odprto gospodarstvo ne more vplivati, " je zaključil Blažeković.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar