.webp){kind=icon}
Hrvaški igralec Zlatko Burić je v začetku lanskega decembra v Reykjaviku na Islandiji prejel evropsko filmsko nagrado v kategoriji za najboljšega igralca za vlogo ruskega tajkuna Dimitrija v filmu Trikotnik žalosti (Sans Filters) režiserja Rubena Östlunda, s čimer je postal prvi hrvaški igralec, ki je prejel to prestižno nagrado Evropske filmske akademije.
"Mislim, da se ne bi smeli ustaviti pri tem. Zahvaljujem se odlični ekipi v Trikotniku žalosti in vsem igralcem – so čudoviti ljudje –, ki so mi dali toliko moči, da sem prišel do tega priznanja," je ob prejemu nagrade povedal Burić in dodal, da je "igra tek na dolge proge".
Njegova kariera potrjuje, da je v tem veliko resnice. Burić, rojen v Osijeku, je leta 1968 prav tam odigral svoje prve igralske predstave v okviru mladinskega studia osiješkega Mini teatra. Študiral je tudi v osiješkem Dramskem studiu, v 70. letih prejšnjega stoletja pa je v Zagrebu ustanovil Kugla Glumište, eno najpomembnejših gledaliških, multimedijskih in interdisciplinarnih umetniških skupin svojega časa.
Po propadu skupine je z ženo odšel na Dansko, kjer je znova začel graditi svojo kariero iz nič. Prvih nekaj let je opravljal fizična dela, nato pa se je prebil v tamkajšnje gledališče. Korak za korakom je dobival vse večje vloge v danskih filmih, prvi večji mednarodni uspeh pa je dosegel z vlogo v uspešni trilogiji Diler (Pusher) režiserja Nicolasa Windinga Refna. Za vlogo v prvem Dilerju je leta 1997 prejel nagrado danskih filmskih kritikov, nato pa je njegova kariera vzletela.
Burić rad pove, da je kulturnik oziroma kulturni radikal, ne pa igralec. Poleg uspešnih filmskih vlog na Danskem je odigral tudi vrsto odmevnih vlog v hrvaških filmih.
