Poslanci Gibanja Svoboda so v parlamentarno obravnavo po rednem postopku vložili novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je razvidno iz spletne strani državnega zbora. Na ta način želijo ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo, in ga prenesti v obvezno zavarovanje, je prvi poročal portal N1.
Poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič je ob predstavitvi predloga dejala, da želijo poslanci zamrzniti višino dopolnilnega zavarovanja in preprečiti morebitno poslabšanje položaja slovenskih pacientov. "Ohranjamo raven pravic in obseg pravic na isti ravni, kot je danes," je dejala in pojasnila, da so predlog novele gradili na predlogih, ki jih je parlament že obravnaval leta 2019 in 2020, ko sta zakon pripravljali Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Levica.
Zavezanci za plačilo bodo po novem vsi, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, tudi približno pet odstotkov državljanov, ki dopolnilnega zavarovanja doslej niso plačevali. Od plače bo delodajalec sredstva nakazal neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za tiste, ki jim je prispevek doslej plačevala država, bo enaka ureditev veljala še naprej. Ob tem predlog predvideva proračunsko varovalko, če bi zmanjkalo sredstev, da bi zagotovili stabilnost financiranja zdravstvenega sistema. Novela naj bi, če bo šlo po načrtih koalicije, v veljavo stopila s 1. septembrom.
Preberi še
Minister Loredan: Obstaja interes, da do dviga premij ne pride
Stroški ZZZS v treh letih višji za četrtino.
07.04.2023
Generali močno podražil dopolnilno zavarovanje, bosta konkurentki sledili?
Vlada je v okviru nove zdravstvene reforme predvidela ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
05.04.2023
Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je ob predstavitvi predloga dejal, da je koalicija enotna, da je zakon korak v pravo smer, tako za krepitev javnega zdravstvenega sistema kot tudi za uresničevanje koalicijskih zavez. "Kot imamo zapisano v koalicijski pogodbi, bomo do konca leta 2024 prenovili financiranje celotne zdravstvene blagajne," je napovedal. Po njegovem je mogoče, da bi bil zakon po redni obravnavi uveljavljen že v začetku septembra, čeprav ne podcenjuje moči "lobijev". "Podcenjevali smo moč zavlačevanja, zdaj smo se naučili. Precej smo se opekli pri zakonu o RTV," je dejal o možnosti ustavne presoje predloga, če in ko bo sprejet. Ob tem je zagotovil, da njegova vlada "ne bo padla".
Minister za delo Luka Mesec je spomnil, da je dopolnilno zavarovanje edini "davek", ki ga plačujejo vsi zaposleni enako – ne glede na višino plače. "Kot veste, smo bili v Levici ves čas za to, ampak danes za razliko od vlade LMŠ ne sedimo za isto mizo napol skregani, danes tu stojimo skupaj," je dejal. S spremembo in preprečitvijo podražitve dopolnilnega zavarovanja bodo ljudje po njegovem na leto privarčevali 120 evrov.
Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic: "Pacientu dajemo zdravilo v žilo in ne zavarujemo rane z obližem."
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po potezi zavarovalnice Generali, ki je napovedala podražitev dopolnilnega zavarovanja, o tem v petek govoril z vsemi tremi ponudniki dopolnilnega zavarovanja in ocenil, da je šlo za nesprejemljivo potezo, ki bi ji gotovo sledili ostali zavarovalnici. "Zato smo odreagirali," je dodal. Zagotovil je, da sta s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem glede tega stoodstotno usklajena. To je zagotovil tudi finančni minister.
Poziv k razmisleku
Slovensko zavarovalniško združenje je sicer na podlagi omenjenega sestanka pripravili izračune predloga, ki bi zmanjšal doplačila, a so bili še pred predstavtvijo predloga iz medijev seznanjeni, da se dopolnilno zavarovanje ukinja. Na združenju izrecno ne nasprotujejo tej odločitvi, a pozivajo k razmisleku, "če tovrsten parcialni pristop dejansko nagovarja ključno težajo javnega zdravstvenega sistema, torej njegovo dolgoročno vzdržnost." V združenju ocenjujejo, da bo do konca leta s pristopom, kot je napovedan, v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa se bo ta številka zgolj povečevala.
Sprememba bo zajela vse prebiovalce, tudi tiste, ki se niso odločili za vplačilo dopolnilnega zavarovanja. Teh je po ocenah združenja okrog šest odstotkov. S tem bi zdravstveni blahajni prinesli dodatnih 20 milijonov evrov, odvzelo pa bo približno enak znesek dajatev, ki jih posredno ali neposredno poravnajo zavarovalnice.
Ob tem v združenju opozarjajo, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma niti ni korak, ki ne rešuje dolgoročno vzdržnost- javnega zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Kaj pravijo zavarovalnice?
V Tiglav, Zdravstveni zavarovalnici pravijo, da podpirajo spremembo javnega zdravstvenega sistema, a da je ključno, da se pri tem poiščejo zadostni finančni viri. Poudarili so, da se odhodki zdravstvenega sistema enormno povečujejo, zato se ni mogoče izogniti prilagajanju premije dopolnilnega zavarovanja, če želijo zavarovalnice nemoteno kriti doplačila za zdravstvene storitve za zavarovance. Ne glede na napovedane spremembe se bo trend rasti teh stroškov namreč nadaljeval. "To pomeni, da bodo še naprej rasli celotni odhodki za kritje stroškov zdravstvenih storitev kot celote, ne glede na morebitno novo obliko financiranja," so ocenili za Bloomberg Adria.
Premija iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sicer predstavlja 95 odstotkov celotne zbrane premije Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, kar je nekaj manj kot 13 odstotkov v sestavi celotne konsolidirane zavarovalne premije, ki jo Skupina Triglav zbrene na vseh svojih sedmih trgih. Tudi ob morebitni ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bodo zdravstvena zavarovanja ostala strateško podoročje skupine Triglav, kjer pravijo, da bodo še naprej razvijali dodatna zdravstvena zavarovanja in z njimi povezane storitve.
Kaj nudi DZZ, določa ZZZS
Predloga novele zakona, ki ukinja opolnilno zdravstveno zavarovanj (DZZ), v zavarovalnici Genrali niso prejeli, zato ga niso komentirali. Zapisali pa so, da se zavzemajo za celovito zdravstveno reformo, ki bo omogočala vzdržno in stabilno zdravstveno oskrbo prebivalstva ter uresničevanje pravic zavarovancev.
''DZZ krije plačilo razlike med vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem te vrednosti, za katerega je zagotovljeno plačilo iz OZZ, oziroma dela te razlike, ko se doplačilo nanaša na pravico do zdravil s seznama medsebojno zamenljivih zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov skladno z določbami ZZVZZ.'' V primeru zmanjšanja deleža doplačil bi lahko stroške zdravstvenih storitev iz naslova DZZ pokrivali z nižjimi premijami, dodajajo. ''Kaj se nudi v sklopu DZZ, ne odloča zavarovalnica, temveč ZZZS, ki opredeljuje, katere pravice (in v kakšni višini) so del OZZ. Zavarovalnica skladno z zakonom temu sledi.''
Preobremenjene plače
Za komentar predlaganih sprememb smo prosili Združenje Manager, kjer pravijo, da ga težko komentirajo, ker ga ne poznajo, prav tako ni zasledit nobenih izračunov tako z vidika javnih financ kot morebitnih novih oblik obremenitev posameznikov. Kot ugotavljajo, je zdravstvo v primerjavi z Avstrijo že danes podfinanicrano in potrebuje dodatne vire.
"Tudi sama vlada že nekaj časa ugotavlja, da so pri nas plače že danes preobremenjene. Glede na občutljivost področja – zdravje je namreč temeljna vrednota – pa je odgovornost vsakokratne politike, da zagotavlja stabilen in finančno vzdržen zdravstveni sistem, kar je z vidika nenehnega naraščanja potreb v zdravstvu zelo velik izziv," menijo v združenju, ki ga vodi Petra Juvančič, nekdanja direktorica odnosov z javnostmi na Vzajemni.
Strah pred opozicijo?
Za tako nenadno potezo naj bi se v Svobodi odločili zaradi strahu, da bi koalicijo pri vložitvi prehitela opozicijska Slovenska demokratska stranka (SDS). Po informacijah N1 naj bi premier Golob prišel na včerajšnjo sejo poslanske skupine Svoboda. Ocenil naj bi, da dvig premije za kar 30 odstotkov, ki ga je napovedala zavarovalnica Generali in ki naj bi mu po vsej verjetnosti sledili tudi drugi dve ponudnici dopolnilnega zavarovanja, Vzajemna in Triglav Zdravje, ni sprejemljiv ter da morajo nekaj storiti.
Predlog novele zakona bo obravnavan po rednem postopku; tako bo namreč več časa za razpravo. Besedilo naj bi po poročanju N1 nato dokončno oblikovali s pomočjo amandmajev.
Po časovnici ministrstva za zdravje, ki jo je pred kratkim predstavil Bešič Loredan, naj bi se sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje poslovilo šele 1. januarja 2025. Po dvigu premije Generalija se je namreč sestal s predstavniki zasebnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in napovedal, da bodo do 1. maja pripravili rešitev, s katero bi preprečili nadaljnji dvig premij. Ob tem ni izključil niti krajšanja časovnice ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ukinitev do leta 2025 predvideva tudi koalicijska pogodba.
*Dopolnjeno z odzivom Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, Slovenskega zavarovalniškega združenja, Združenja Manager.