Slovenija kolesari: Težave z dobavo, vseeno rekorden uvoz

Obdobje zadnjih dveh let in pol, od začetka pandemije koronavirusa, je bilo za segment kolesarstva kot rekreacije in kolesarjenja kot načina transporta zelo burno, hkrati pa tudi zelo plodno. Po celem svetu smo ob pojavu koronavirusa, karanten in dela od doma spremljali pravi kolesarski bum, ki se je močno poznal tudi pri številkah uvoza in prodaje koles.

Pri državnem statističnem uradu so pripravili analizo lanskega uvoza koles v Slovenijo. Uvozili smo 82.600 koles, podobno kot v letu 2020 in nekoliko manj od rekordnega leta 2019, ko smo v Slovenijo uvozili skorajda 87 tisoč koles. Leta 2021 je bila skupna vrednost uvoza koles najvišja doslej, prvič v zgodovini je presegla 50 milijonov evrov.

Povišanje z dobrih 42 milijonov evrov v letu 2020 gre predvsem na račun večjega uvoza električnih koles, ki so precej dražja od običajnih koles, pri Slovencih pa postajajo vse bolj priljubljena. V zadnjih petih letih je število uvoženih električnih koles močno naraslo, s 1.500 v letu 2017 na lanskih 16.800 koles, največ z Nizozemske. Skupno je vrednost njihovega uvoza že skoraj dosegla vrednost uvoza klasičnih koles; leta 2021 smo uvozili za dobrih 23 milijonov evrov električnih koles in slabih 29 milijonov evrov klasičnih koles.

V dveh letih so se kolesa podražila za petino

Koles zaradi težav v celotni dobavni verigi, ki jih je povzročalo zaprtje tovarn zaradi koronavirusa, na trgu ni bilo dovolj in posledično so njihove cene švignile v nebo. Maja lani smo spremljali največje letno povišanje povprečne cene prodanih koles. V primerjavi z majem 2020, ko smo ravno vstopali v življenje s koronavirusom, se je povprečna cena koles dvignila za kar 15,3 odstotka. Letošnje povišanje je bilo manjše. Maja 2022 so bila kolesa v povprečju za 5,4 odstotka dražja, v le dveh letih pa je tako povprečna cena koles zrasla za kar petino.

Povprečna cena odraslega kolesa je v letu 2021 znašala 268 evrov, podražitve pa so bile precej bolj opazne v segmentu koles za rekreacijo srednjega do višjega cenovnega razreda, kjer so bile ponekod opazne tudi 30- in večodstotne podražitve.

Slovenci smo se nad kolesarsko rekreacijo zelo navdušili; veliko zaslug za to imajo tudi izjemni uspehi Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Kot transportno sredstvo za vožnjo po opravkih pa kolo še vedno uporabljamo precej redko. Lani smo denimo Slovenci prevozili 11,5 milijarde kilometrov, od tega smo le 2,2 odstotka te razdalje prevozili s kolesom; skupno so pri statističnem uradu zabeležili 204 tisoč kilometrov s kolesom opravljenih poti.

UAE Team Emirates

Shimanove napovedi prestrašile vlagatelje

Marsikateri kupec, ki si želi kupiti novo kolo, ne ve, da je krivca za pomanjkanje koles treba iskati tudi v oddaljeni Japonski. Japonsko podjetje Shimano, ki izdeluje kolesarske komponente (menjalnike, zavore, obroče ...), ima na trgu koles srednjega in visokega cenovnega razreda kar 75-odstotni tržni delež, zato v veliki meri vpliva na dogajanje na svetovnem trgu koles.

Z začetkom pandemije se je povpraševanje po kolesih skokovito povečalo, saj so zaradi omejitev ljudje morali opustiti druge načine preživljanja prostega časa. Shimano je imel na začetku nekaj težav zaradi zaprtja tovarn zaradi koronavirusa, a so nato produkcijo povišali nad predpandemično stopnjo, kljub temu pa količina ni zadostila povpraševanjem. Trgovci tako niso mogli sestaviti in prodajati koles, police so bile prazne, kupci pa so dolge mesece čakali na nova kolesa. Še danes čakalne dobe za nekatere Shimanove izdelke znašajo tudi 12 mesecev.

Shimano je 20 milijard dolarjev vredno podjetje. V prvem četrtletju lani so zabeležili kar 66-odstotno rast prodaje v primerjavi z enakim obdobjem predlani. Podjetje se je soočalo s pritiski prodajalcev, naj poveča svoje proizvodne kapacitete, sicer bodo začeli izgubljati tržni delež, a so pri Shimanu ostali previdni, saj bi nove tovarne prve izdelke poslale na trg v drugi polovici letošnjega leta, ko so predvidevali, da se bo kolesarski bum že nekoliko umiril.

Delnica upadla za 47 odstotkov

Vse skupaj se je odrazilo tudi na delnici podjetja Shimano. Z vrha, doseženega jeseni lani, je vrednost delnice upadla za 47 odstotkov. Njena vrednost je sicer še vedno 33 odstotkov nad vrednostjo pred pandemijo. Vlagatelji so se navkljub dobrim poslovnim rezultatom odzvali s prodajo delnic podjetja. V prvem četrtletju letos so v Shimanu zabeležili 13,9-odstotno rast prodaje, kar je precej manj od pričakovanj. Ob razkritju poslovanja so zapisali, da se je kolesarski trg že začel ohlajati, zato tudi v naslednjem letu pričakujejo nižjo rast prodaje od napovedi.

Da se je krivulja zelo pregretega trga res že obrnila navzdol, kažejo tudi podatki nekaterih drugih velikanov kolesarske industrije, denimo Garmina, ki je v svojem oddelku za fitnes, kamor sodijo vse športne elektronske naprave, v prvem četrtletju zabeležil kar 28-odstotni padec prodaje.

Na cenah koles se ohlajanje še ne bo odrazilo prav kmalu, do normalizacije dobavnih rokov bo preteklo še nekaj časa, saj denimo pri velikanu spletne prodaje koles Canyon na nekatere modele še vedno čakate več kot pol leta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar