.webp){kind=icon}
Poslovno-počitniški popotniki so nova podvrsta digitalnih nomadov, ki se v tujo državo preselijo za dalj časa, a tam ne prijavijo stalnega prebivališča. V tujini navadno preživijo več tednov ali mesecev.
Gre za še en poskus iskanja ravnovesja med različnimi modernimi pristopi k delu, od Airbnbjeve politike "delaj kjer koli in kadar koli" do nove usmeritve pri Tesli, katere direktor Elon Musk je s tvitom pozval delavce nazaj v pisarne, "sicer bomo sklepali, da ste dali odpoved".
Novemu trendu se počasi prilagajajo tudi države oziroma njihova zakonodaja. To velja predvsem za turistične destinacije, npr. Tajsko in Indonezijo, ki računata, da bo ta vrsta popotnikov najraje zatavala pod njune palme.
Od leta 2019 je več kot dva ducata držav vpeljalo vize za digitalne nomade, ki ljudem dovoljujejo, da v državi živijo in delajo več mesecev ali celo let, ne da bi pri tem postali davčni rezidenti, ugotavlja Kate Hooper pri Migration Policy Institute.
Bloomberg
Med državami, ki skušajo privabiti tuje popotnike s prenosniki in polnimi denarnicami, sta tudi dve sosedi Slovenije: Madžarska in Hrvaška, ki digitalnim nomadom nudita enoletno vizo. Na seznamu se jim pridružujejo predvsem razni tropski paradiži, od Bahamov in Bermude do Sejšelov in Kajmanskih otokov.
Dolgoročni obiskovalci v države gostiteljice prinesejo ekonomske koristi, a lahko za lokalno populacijo predstavljajo tudi težave, predvsem v obliki rastočih življenjskih stroškov. Za države, v katerih turizem predstavlja dobršen del BDP, je nova oblika dela vseeno dobra poslovna priložnost, četudi po obsegu ne bo prehitela tradicionalnih turističnih obiskov.
Mnogim podjetjem ideja po svetu razseljene delovne sile ne diši. A glede na stanje na trgu dela, kjer primanjkuje kvalificiranega kadra, so njihovi delavci v boljšem pogajalskem položaju. Delodajalci bodo morali stopiti v korak s časom in omogočiti delo na daljavo vsaj tistim zaposlenim, ki bodo svoje naloge znali opraviti tudi s plaže.
