.webp){kind=icon}
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pa tudi hibridno po spletu, ta teden poteka 38. Slovenski knjižni sejem, v okviru katerega se slovenski založniki po dveh letih pandemije znova lahko v živo srečajo z bralci. Toda pandemsko krizo je nadomestila energetska, ki viša stroške založb in draži cene knjig, spletne trgovine pa ne dohajajo padca skupne prodaje.
Organizatorji pričakujejo vsaj 30 tisoč obiskovalcev na lokaciji, kjer je leta 1972 sejem prvič zaživel, in še vsaj petkrat toliko na e-sejmu, ki bo na spletnih platformah potekal do 4. decembra. V petek bo podeljena nagrada za knjigo leta, v soboto bodo izbrali še najboljšo poslovno knjigo.
Sejem, ki se je začel v torek in se konča v nedeljo, bo "zadnji trening pred predstavitvijo slovenske knjižne produkcije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu, kjer se bo Slovenija prihodnje leto predstavila kot država gostja", je v sporočilu za javnost zapisal takratni predsednik upravnega odbora sejma Miha Kovač.
Kovač je junija odstopil z mesta predsednika zaradi preobremenjenosti, saj deluje tudi v vlogi kuratorja za frankfurtski program. Julija je položaj predsednice sejma prevzela urednica, založnica in pisateljica Tanja Tuma.
STA
Dražji papir …
Cena papirja je že med pandemijo narasla zaradi prekinjenih dobavnih poti iz Azije, ki je pomembna svetovna izvoznica celuloze in papirja. Obenem se je povečalo povpraševanje, saj je povečanje spletne prodaje v času zaprtij sovpadalo z menjavo plastične embalaže za kartonsko.
"Cena papirja je v zadnjem letu narasla od 60 odstotkov pa vse do 200 odstotkov, odvisno od tiskarne. Posledično se draži tudi založniška dejavnost, kar bo na dolgi rok lahko pomenilo velik problem za založništvo," so nam sporočili iz založbe Beletrina.
Konfederacija evropskih proizvajalcev papirja (CEPI) največji padec beleži ravno pri proizvodnji t. i. publikacijskega papirja, ki je v letu 2021 upadla za več kot sedem odstotkov, na dobrih 3.800 ton, medtem ko je skupna poraba upadla za 2,7 odstotka na letni ravni. Medtem je proizvodnja papirnate in kartonske embalaže rasla.
Evropa ima sicer močno papirnato industrijo, ki po podatkih CEPI predstavlja četrtino svetovne proizvodnje, lani pa je zaposlovala približno 180 tisoč ljudi. Največja proizvajalka je Nemčija, sledita pa Finska in Švedska. Na Finskem se nahajata dve največji družbi v tem sektorju: Stora Enso in UPM.
… sedaj pa še dražji tisk
V letu 2022 se višjim cenam papirja pridružuje še povišanje cen tiska "zaradi višjih stroškov energentov in vseh ostalih potrebnih sestavin ter splošne inflacije", je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar. "Na oktobrskem kongresu založnikov je ena od slovenskih tiskarn za prihodnja dva meseca napovedala približno 20-odstotno zvišanje stroškov tiska," dodaja.
"Pri večjih tiskarnah, ki so bile doslej najbolj konkurenčne, se je cena proizvoda prav zaradi energetske krize znatno povišala. Vse to je tudi razlog, da se dvigajo cene knjig," nam je povedala otroška in mladinska pisateljica ter glavna urednica založbe Sodobnost Jana Bauer.
''Stroški v založništvu so se zvišali že v času kovidnih omejitev, sprva zaradi logistične krize, ki je povzročila podražitev prevozov. Toda cene prevozov so se spomladi letos stabilizirale, medtem ko cene papirja ostajajo visoke. Sama energetska kriza z zvišanjem cen seveda vpliva na dvigovanje splošnih stroškov – samo stroški energije so se letos v primerjavi z lani povečali za 300 odstotkov,'' so spovedali v Mladinski knjigi.
Med pandemijo prodaja knjig upadla kljub rasti spletnega segmenta
Med pandemijo so slovenske založbe skušale do bralcev priti s pomočjo spletnih trgovin; tudi Slovenski knjižni sejem se je spremenil v "sejem s kavča". V tem času sta se povečali prodaja in izposoja e-knjig, predvsem pa je zrasla prodaja t. i. zvočnih knjig, nam pove Stergar. Na prodajo knjig je pozitivno vplival tudi Bon21, ki so ga državljani lahko porabili za nakup knjig, a so ga po navedbah JAK koristili predvsem za nakupe učbenikov, ne leposlovja.
Raziskave, ki so jih v letu 2021 izvedli v Združenih državah Amerike (ZDA), Združenem kraljestvu in Franciji, prav tako kažejo na rast spletne prodaje, toda slovenski založniki opažajo, da pri nas ni dosegla velikega deleža.
Skupna prodaja knjig je medtem upadla. Mednarodna raziskava, ki je za vzorec vzela prodajo knjig v Litvi, na Slovaškem, v Sloveniji in na Islandiji, je pokazala 40-odstotni padec prodaje, navajajo pri agenciji za knjigo. "Uredniki založb so kljub povečanju spletne prodaje ocenjevali, da ta ne more nadomestiti izpada klasične prodaje v zidanih knjigarnah. Tedni, ko so bile knjigarne povsem zaprte, imajo dolgoročne posledice," pravi Stergar.
Holger Menzel/Javna agencija za knjigo
Pri založbi Sodobnost, ki izdaja tako slovenske in tuje knjige kot tudi najstarejšo slovensko literarno revijo Sodobnost, so v času pandemije dosegli rekordno prodajo knjig – tudi ob močni rasti spletne prodaje. Razloge za to vidijo v večjem vlaganju v spletno trženje, kampanji naročnin na knjižne škatle Zmenek s knjigo in dejstvu, da je v času pandemija knjiga nadomestila marsikateri zunanji dogodek, nam pojasni Bauer.
Kljub temu menijo, da e-knjige pri nas niso zaživele. "Prodajne številke so bile večinoma tako slabe, da se le redko odločimo za izdajo knjige v e-obliki," je dejala Bauer. Delež knjig, prodanih po spletu, pri KUD Sodobnost International znaša približno 20 odstotkov.
Skok v internetni prodaji so opazili tudi pri založbi Beletrina, kjer so se med pandemijo povezali s podjetjem Wolt, ki je prebivalcem Ljubljane na dom dostavilo kupljene knjige. "V času covida-19 smo opazili, da ljudje posegajo po bistveno širšem naboru knjig, saj so pričeli kupovati – poleg že uveljavljenih naslovov in avtorjev – tudi veliko število starejših knjig," so sporočili iz založbe.
Beletrina sicer opaža, da zanimanje za e-knjige ostaja tudi po pandemiji, delež spletne prodaje pa pri njih znaša 18 odstotkov, so nam povedali.
V Mladinski knjigi delež prodaje prek spleta znaša približno deset odstotkov. Tudi v Mladinski knjigi razvijajo digitalne knjižne vsebine. ''V ta namen smo razvili aplikacijo Mladinska knjiga Plus, kjer lahko uporabniki berejo e-knjige, poslušajo zvočne knjige ali pa se spoznajo z brankami (kratki, navdušujoči opisi knjig, ki jih lahko beremo ali poslušamo).'' Kljub digitalizaciji na področju knjižnih vsebin še vedno verjamejo, da bo tiskana knjiga ostala trden temelj slovenskega založništva, saj brez tiskanih knjig ne bi mogli razvijati in ustvarjati digitalnih knjižnih vsebin.
Na agenciji za knjigo v letu 2023 načrtujejo novo raziskavo iz serije Knjiga in bralec, ki bo pokazala trende v zadnjih letih. Zadnja, šesta raziskava je bila izvedena leta 2019.
Kaj se najbolj bere pri nas?
V Sloveniji se najbolje berejo oziroma prodajajo leposlovne knjige, kriminalke, knjige za osebnostno rast in knjige za otroke, pravi Stergar.
Pri Sodobnosti se najbolj posvečajo leposlovju, predvsem slovenskim avtorjem ali tuji literaturi v manj izpostavljenih jezikih. V finančnem pogledu so to "neasfaltirane ceste", pove Bauer, bralci pa najraje posegajo po slovenskem leposlovju.
Podobno je pri Beletrini, kjer prodajo največ slovenskega leposlovja in biografij.
Lestvica najbolje prodajanih knjig Mladinske knjige v letošnjem letu kaže, da se najbolje prodajajo priročniki slovenskih avtorjev. Drug prevladujoč trend je literatura za otroke, slikanice in pravljice, pa tudi neleposlovna dela. Mlajši bralci veliko posegajo po fantastiki, sporočajo iz Mladinske knjige.
