.webp){kind=icon}
Evropska komisija, ki je v ponedeljek odobrila Microsoftov 69 milijard dolarjev vreden prevzem izdelovalca iger Activision, obenem vodi neuradno preiskavo Microsofta in njihovega domnevnega omejevanja konkurence na področju oblačne tehnologije. V ponedeljek naj bi naložila tudi visoko denarno kazen podjetju Meta, lastniku Facebooka in Instagrama, zaradi pošiljanja podatkov evropskih uporabnikov v Združene države Amerike (ZDA), a pri tem verjetno ne bo zahtevala izbrisa teh podatkov.
V okviru neuradne preiskave, o kateri na podlagi anonimnih virov in pregledanih dokumentov poroča Bloomberg, Komisija zaslišuje tekmece in stranke o tem, da naj bi Microsoft zlorabljal svoj dostop do občutljivih podatkov, ki pripadajo podjetjem na področju oblačne tehnologije, s katerimi sodeluje. Zanima jih, če je Microsoft uporabil te zaupne podatke za tekmovanje s ponudniki oblačnih storitev.
"Komisija je prejela več pritožb v zvezi z Microsoftom, tudi v zvezi z njihovim izdelkom Azure, ki ga ocenjujemo na podlagi naših standardnih postopkov," so sporočili iz Komisije. Pritožilo se je trgovinsko združenje ponudnikov oblačnih storitev CISPE, ki je povezano z Amazonom, pa tudi evropska podjetja OVH Cloud (Francija), Aruba (Italija), Danish Cloud Association (Danska) in Nextcloud (Nemčija), še piše Bloomberg.
Preberi še
EU odobrila Microsoftov prevzem Activisiona po britanskem vetu
Prevzem je pri 69 milijardah dolarjev največji v zgodovini industrije videoiger.
15.05.2023
Padec delnice Activisiona po blokadi Microsoftovega prevzema
Delnica izdelovalca videoiger upadla za 11 odstotkov.
30.04.2023
Umetna inteligenca: Bati se ali ne bati se, to je vprašanje
Vsi se bojijo umetne inteligence, vendar tveganja dezinformacij vzbujajo veliko več skrbi kot apokaliptični scenariji.
14.05.2023
Večja pozornost področju oblačne tehnologije prihaja v času, ko Microsoft skuša prepričati regulatorje, da odobrijo prevzem Activisiona, izdelovalca priljubljenih videoiger Call of Duty in World of Warcraft. Tako ameriški kot britanski varuhi konkurence so na prevzem podali veto, saj jih skrbi, da bi lahko omejil konkurenco prav na področju iger v oblaku. Microsoft bi namreč lahko tekmecem – zlasti Sonyju, ki ima v lasti konzolo PlayStation – onemogočil ponujanje iger Activisiona na svoji platformi.
Evropska komisija, ki sicer velja za najbolj strogega regulatorja ameriških tehnoloških velikanov, je bila tokrat neznačilno nasprotnega mnenja. Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je prevzem opisala kot "prokonkurenčen" in dodala, da bo dal zagon trgu iger v oblaku, ki sedaj po njenih besedah predstavlja le 1-3 odstotke celotnega trga videoiger. Microsoft je ponudil, da bo za obdobje 10 let tudi tekmecem omogočal ponujanje Activisionovih iger.
Neformalni vpogled v Microsoftove poslovne prakse v zvezi s platformo Azure bi lahko vodil v uradno protimonopolno preiskavo, ta pa v morebitno denarno kazen, poravnavo z Microsoftom ali opustitev primera, če se zadržki izkažejo za neutemeljene.
Več sto milijonska kazen olajšanje za Meto?
Stroga evropska regulacija je trn v peti tehnoloških velikanov tudi na področju uporabniških podatkov, saj Evropska unija (EU) velja za najbolj robustno zaščitnico pravice do zasebnosti na spletu, čeprav se njeni zakoni ne upoštevajo tako dosledno, kot si mnogi želijo.
V začetku naslednjega tedna naj bi Evropski odbor za zaščito podatkov (angl. European Data Protection Board) izdal odločbo podjetju Meta Platforms, ki bo zahtevala, da lastnik družbenih omrežij Facebook in Instagram preneha pošiljati podatke evropskih uporabnikov v ZDA, poroča Bloomberg. Po vsej verjetnosti bo Meta morala plačati tudi kazen v višini več sto milijonov dolarjev, glede na pretekle sankcije tehnoloških velikanov, zaradi dosedanjega pošiljanja podatkov preko luže.
Izid bi lahko bil za Meto še hujši, saj je odbor razmišljal tudi o strožji kazni, in sicer zahtevi po izbrisu vseh prenesenih podatkov v zadnjem desetletju. Ti podatki so ključni za glavni vir prihodkov podjetja, tj. ciljno oglaševanje. Meta je v sodnih dokumentih tudi priznala, da ni zmožna identificirati vseh informacij o uporabnikih, ki se nahajajo v različnih bazah podatkov.
Čeprav je EU v letu 2020 odločila, da ameriška tehnološka podjetja ne smejo prenašati podatkov iz EU na ameriške strežnike, podjetja to še vedno počnejo s sklicevanjem na izjemo, ki se ji reče standardna pogodbena klavzula (angl. standard contractual clause). Meta se bo na odločbo EU po vsej verjetnosti pritožila, kar bo uveljavljanje prepovedi pošiljanja podatkov v ZDA odložilo še za več mesecev, morda celo let.
Šibko uveljavljanje evropske zakonodaje za zaščito podatkov (GDPR) je razočaranje za civilna združenja, ki menijo, da je nadzor tehnoloških podjetij nad uporabniškimi podatki prevelik.
"Po štirih letih in na tisoče ljudi, ki so vložili pritožbe pri svojih organih za varstvo podatkov, ljudje v EU še vedno čakajo na uresničitev svojih pravic do varstva podatkov. Zdi se, da je pot do varstva podatkov tlakovana z zamudami, negotovostjo in neenakim dostopom do pravnih sredstev po vsej EU," pravi Estelle Masse, vodja za zaščito podatkov pri civilni organizaciji Access Now.
Za Meto bo tako še najhujši udarec denarna kazen. Ustanovitelj Mark Zuckerberg je leto 2023 opisal kot "leto učinkovitosti" za podjetje, v dveh krogih novembra lani in marca letos pa so odpustili okrog 21 tisoč zaposlenih. Napovedana optimizacija je okrepila vrednost delnice, ki je lani strmo upadla ob skrbeh o globalni recesiji in visokih obrestnih merah.
